Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn sta v skupnem sporočilu izpostavila, da nas spominska slovesnost opominja na enega izmed najtemnejših trenutkov moderne evropske zgodovine in na našo obvezo, da se tak zločin nikoli več ne ponovi, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je medtem poudarila, da bo terjala pravico za žrtve vseh zločinov, zagrešenih med vojnami na Balkanu. Izpostavila je tudi, da bi morale evropske države nuditi večjo podporo državljanskim pobudam za spravo ter vplivati na politike in druge javne osebnosti v Srbiji in BiH, da bi te prenehale zanikati preteklost in začele graditi bolj vključujoče izobraževanje in družbo.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v sporočilu izrazil solidarnost ZDA s svojci žrtev genocida in vse v BiH pozval, naj si skupaj prizadevajo za premostitve delitev iz preteklosti in krepitev svoje države. Nekdanji predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območje nekdanje Jugoslavije Theodor Meron pa je pozval k "širjenju plamena resnice".
Zbralo se je več tisoč ljudi
V Potočare blizu Srebrenice je danes prispelo več tisoč ljudi. Zaradi incidenta leta 2015, ko so srbskega premierja Aleksandra Vučića obmetavali s kamenjem, na slovesnosti tokrat ni predstavnikov Srbije. Na njej je sicer po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug poskrbljeno za varnost in za zdaj vse poteka mirno. Med žrtvami, ki jih bodo pokopali danes, bodo tudi štirje najstniki, ki so bili stari 16 in 17 let. Najmlajša žrtev, ki jo bodo danes pokopali, je bila stara 16 let, najstarejša pa je Šahin Halilović, ki je bil rojen leta 1924. Med pokopanimi bo tudi 20-letna nosečnica Remzija Dudić, ki so jo ubili skupaj s soprogom, poročajo tuje tiskovne agencije.
V spominskem centru v Potočarih so doslej pokopali 6575 žrtev genocida, ki so jih identificirali, še okoli 500 identificiranih trupel pa so pokopali na drugih pokopališčih.
Okoli tisoč ljudi še vedno pogrešajo
Sile bosanskih Srbov so med vojno v BiH samo v nekaj dneh po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke 11. julija 1995 ubile več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. Brez nasprotovanja modrih čelad, ki so varovale to zaščiteno območje, so okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Posmrtne ostanke žrtev genocida so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Okoli tisoč ljudi še vedno pogrešajo.
Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 spoznalo Meddržavno sodišče v Haagu. Najbolj odgovorna za genocid, takratni predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in poveljnik bosanskih Srbov, general Ratko Mladić sta bila na haaškem sodišču obsojena na 40 let zapora oziroma dosmrtni zapor. V obeh primerih poteka pritožbeni postopek.
