Premierji držav zahodnega Balkana in članic skupine tako imenovanega berlinskega procesa so bili na današnjem petem vrhunskem srečanju deležni bolj malo pozornosti države gostiteljice – Velike Britanije. Premierka Theresa May je samo na hitro pozdravila udeležence, napovedala večjo britansko pomoč tem državam pri krepitvi mejnega nadzora, s tem pa njihove in evropske varnosti, krepitvi njihovih reform na področju gospodarstva, financ, boja proti kriminalu ter krepitvi medsebojnih odnosov, ki bi jim omogočili hitrejši vstop v EU.
Dejala je tudi, da nas zgodovina uči, da nestabilen Balkan pomeni nestabilno Evropo, potem pa odhitela preprečit razpad vlade, ki je posledica drugačnih pogledov znotraj nje na – odhod iz EU, v katero pa bi države zahodnega Balkana rade vstopile.
Cilj pred štirimi leti nastale iniciative, ki naj bi pomagala urediti razmere na od razpada Jugoslavije še bolj nestabilnem zahodnem Balkanu, je uresničevanje reform in krepitev medsebojnega sodelovanja med nastalimi državami (Makedonija, Črna gora, Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo) in v Albaniji. Kako hitro se lahko skalijo odnosi v tem delu Evrope, kaže zaplet ob začetku konference. Nekaj ur pred začetkom je izbruhnil spor med Beogradom in Prištino, saj so na Kosovu aretirali pet Srbov. Po navedbah kosovske strani so jih prijeli zaradi domnevnega spodkopavanja kosovske ustave. Beograd je zaradi tega zagrozil, da bo prekinil pogovore s Prištino pod pokroviteljstvom EU, če srbskih državljanov ne bodo izpustili do večera, kar se je tudi zgodilo.
Tokratno srečanje je veliko pozornosti namenilo krepitvi boja proti organiziranemu kriminalu, saj skozi te države vodijo v zahodno Evropo poti tihotapcev z ljudmi in mamili. Samo v Veliko Britanijo prispe skozi zahodni Balkan okrog osem ton kokaina na leto, zato je vlada v Londonu ob začetku vrha napovedala povečanje finančne pomoči tem državam za boj proti organiziranemu kriminalu in tudi kadrovsko okrepitev ustanovam, ki se ukvarjajo s tem problemom.
Konference se je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Poudaril je, da bo Evropska unija zares zaokrožena celota šele, ko bodo vanjo vključene vse države regije, kar je tudi zagotovilo stabilnosti in prihodnosti za regijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Izpostavil je proaktivnost držav, ki sodelujejo v berlinskem procesu, pa tudi nadaljnjo aktivno vlogo Evropske unije s konkretnimi aktivnostmi in podporo. »V prvi vrsti se pričakuje, da države regije nadaljujejo odgovoren reformni proces in da izpolnijo ustrezne pogoje za članstvo,« je dejal.
Tudi pozitivna znamenja
Srbska premierka Ana Brnabić pa je dejala, da je logistična in finančna pomoč Evrope zahodnemu Balkanu pri uresničevanju reform nujna, da pa morajo te države predvsem same razširiti in okrepiti medsebojno sodelovanje, preseči delitve iz zgodovine in šele takrat lahko pričakujemo odločilen premik na bolje.
Nemška kanclerka Angela Merkel se je po koncu vrha zavzela, da bi zahodni Balkan, kljub nekaterim zadržkom do hitre širitve EU, »opremili z evropsko perspektivo«. Prav zaradi tega cilja naj bi okrepili povezave med državami regije, kar je mogoče z gradnjo infrastrukture, gospodarskim sodelovanjem in izmenjavo mladih.
Vendar pa je v tem delu Evrope zaznati tudi pozitivne dosežke. Mednje vsekakor spada dogovor med Grčijo in Makedonijo o novem imenu slednje, kar sta v Londonu znova potrdila premierja Aleksis Cipras in Zoran Zaev s še enim podpisom pod sporazum o imenu. Voditelji so na srečanju podprli tako imenovane sklepe predsedujoče, ki so jim priložene tri skupne deklaracije – o regionalnem sodelovanju in dobrososedskih odnosih, o pogrešanih osebah ter glede vojnih zločinov.
