Na današnjem prvem sestanku po brexitski krizi reorganizirane britanske vlade Therese May, ki so jo v znamenje protesta proti njeni viziji izstopa iz EU zapustili ministra za brexit in za zunanje zadeve David Davis in Boris Johnson ter več drugih članov vlade, je premierka nehote priznala, kako šibak je njen položaj. Dejala je, da se morajo konservativci poenotiti, če ne želijo, da se do oblasti dokoplje Jeremy Corbyn, vodja laburistične opozicije, ki pravi, da lahko aktualni brexitski kaos odpravijo samo predčasne volitve.
Ministrska podpora in molk
Novi zunanji minister Jeremy Hunt (dosedanji minister za zdravstvo) je dejal, da stoodstotno podpira premierko. Nekdanji Johnsonov brexitski pajdaš, okoljski minister Michael Gove, za katerega so mnogi pričakovali, da bo prav tako odstopil, pravi, da ni niti pomislil na kaj takega in da »stoodstotno podpira premierkin brexitski načrt«. Težko je verjeti, saj je skrajno ambiciozen politik, ki mu je, kot Johnsonu, brexit bližnjica do naskoka na premierski položaj. Morda največji brextremist v vladi, minister za mednarodno trgovino Liam Fox, javno še vedno ni rekel niti besede. Mayeva vsekakor potrebuje veliko podpore, da preživi tokratno krizo.
Začasna zmaga mehkih brexitirjev
Johnsonov odstop in imenovanje Hunta za novega zunanjega ministra pomenita, da so štirje glavni položaji v vladi (premierka ter zunanji, notranji in finančni minister) v rokah politikov, ki so bili proti brexitu. Brexitska drama zadnjih nekaj dni pomeni, da so v konservativni vladi začasno prevladali zagovorniki mehkega brexita, ki želijo, da bi Britanija na neki način ostala del skupnega trga in carinske unije ter z omejitvami območje prostega pretoka ljudi, saj bi državljani EU po brexitskih predlogih Mayeve imeli pri naselitvi na Otoku prednost pred drugimi. Odstop Davisa in predvsem Johnsona pomeni začasni poraz brextremistov, ki zagovarjajo trdi brexitski sporazum – popoln umik s skupnega trga in iz carinske unije ter omejevalno politiko do vseh priseljencev. Zagovarjajo tudi ločitev od EU brez sporazuma, ki bi bila za britansko ekonomijo katastrofalna.
Tri fronte
Britanci so dve leti čakali, da jim je konservativna vlada po nešteto prepirih ponudila vizijo brexita. Ne zagovorniki ne nasprotniki pa niso zadovoljni s predlogi. Pred Mayevo je bitka na treh frontah. Prva bo s trdobrexitskimi poslanci konservativne stranke, ki poskušajo zbrati 48 poslanskih podpisov za glasovanje o nezaupnici in volitve novega strankarskega vodje. Čeprav jih še niso zbrali, grozijo, da jo bodo prisilili, da se odpove svoji brexitski viziji. Druga fronta bo z delom poslancev konservativne stranke in poslanci opozicije, za katere je njena vizija mehkega brexita premalo mehka, saj zahtevajo, da Britanija tudi po brexitu ostane del skupnega trga in carinske unije. Na tretji fronti pa je EU, ki se uradno še ni odzvala na njene brexitske predloge.
Mogoči so vsi razpleti, od odstopa vlade in novih volitev do še enega brexitskega referenduma, ki postaja vse bolj verjeten, saj bo parlament zanesljivo zavrnil njeno brexitsko vizijo. Zadnje, kar je potrebovala, pa je bil komentar Donalda Trumpa ob odhodu v Evropo, da je Britanija v zmedenem in negotovem položaju, pa tudi, da je od ljudi odvisno, ali bo Mayeva ostala premierka. Za dobro mero vtikanja v britansko politiko je dejal, da mu je bil Johnson vedno všeč.
