Vinogradnik Ivo Kobal iz Štanjela obdeluje za Kras dokaj velik vinograd na treh hektarjih površin. Letos zaskrbljen opazuje, kako mu trse uničuje kap vinske trte. »Škoda je ogromna. Ocenjujem, da mi bo letos propadlo od osem do deset odstotkov trsov,« pravi vinogradnik.
Bolezen je sicer že več let prisotna, a tako velikega razmaha, kakor ga opaža letos, še ni bilo. »Listi začnejo rdečeti in v enem mesecu trs propade. Pomoči ni,« pravi. Če vinogradniki ob prvih znakih bolezni prirežejo trs do zdravega lesa, kjer požene novo oko, lahko sicer nekoliko omilijo napredovanje bolezni, a trs bo z leti v vsakem primeru propadel, pripoveduje Kobal. Večji razmah bolezni letos opažajo tudi na goriškem Krasu in v dolini Dragonje.
Kobal opozarja, da so zaradi obsežnejšega pojava bolezni pod resnim vprašajem številne sorte. »Zelo dovzetne so sorte, ki bujno rodijo, to so refošk, malvazija, kabernet, sauvignon, ogrožen je tudi naš kraški teran,« pripoveduje. Z boleznijo se bori tako, da obolele trse odstranjuje iz vinograda in jih sežiga, upa pa, da bo stroki vendarle uspelo najti kakšno učinkovitejšo rešitev. Če je bila to v preteklosti bolezen starih vinogradov, se zdaj v vinograd prikrade že v njegovi najbolj rodni dobi in, zanimivo, napade najbolj krepke in zdrave trse. Pri nekaterih sortah bolezen prizadene tudi grozdne jagode. Na njih se pojavijo črne pike, vino iz njih pa ima neprijeten okus.
Pojav kapi vinske trte, ki ga povzroča kombinacija delovanja več vrst gliv, v Sloveniji ni novost. Prvič so jo opazili v 80. letih prejšnjega stoletja. Strokovnjaka za varstvo rastlin Ivan Žežlina in Jože Miklavc ugotavljata, da se izraziteje pojavlja v letih, ko sta pomlad in zgodnje poletje mokra, pozneje v juliju in avgustu pa nastopi dolgotrajnejše sušno vreme. V Franciji so pred leti proti tej bolezni trte škropili s posebnim pripravkom, a ga pozneje zaradi njegove izredne strupenosti prepovedali.
Učinkovitih metod za zatiranje in omejevanje bolezni tako ni. Svetovalci na kmetijsko-gozdarskih zavodih zato vinogradnikom svetujejo predvsem preventivne ukrepe, med njimi so izbira prave sorte za določeno lego vinograda, razkuževanje orodij ob zimski rezi, s katerimi se lahko bolezen prenaša z okuženih na zdrave trse, in odstranjevanje okuženih trsov iz vinograda.
