Jehove oziroma Jehovove priče, ki jih v nasprotju z denimo Rimskokatoliško cerkvijo ne vodi posameznik (papež), temveč jih po smrti njihovega zadnjega predsednika Nathana Homerja Knorra usmerja kolektivni posvetovalni organ, so pri nas, kjer naj bi bilo okrog dva tisoč njihovih vernikov, poznani predvsem po reviji Stražni stolp, ki jo predstavniki organizacije s sedežem v Kamniku delijo brezplačno. Ker so pripadniki te verske skupnosti prepričani, da je oznanjevanje njihove resnice temeljna dolžnost vsakega vernika, svoj nauk intenzivno širijo od vrat do vrat.
Oznanjevanje od vrat do vrat ne spada med izjeme
In prav zaradi tega, ker so priče pri tem početju (na Finskem) brez vednosti oziroma soglasja obiskanih delale zapiske o obiskih, ti zapiski pa poleg imena in naslova obiskanih obsegajo še podatke o njihovem verskem prepričanju in družinskih razmerah, je evropsko sodišče s sedežem v Luksemburgu na prošnjo Finske, ki se je dvignila zoper takšno ravnanje, ugotovilo, da oznanjevanje od vrat do vrat ne spada med izjeme, ki jim pravo EU dovoljuje svobodno zbiranje podatkov. Sodišče je v sodbi poudarilo, da mora biti oznanjevanje od vrat do vrat varovano s temeljno pravico do svobode vesti in veroizpovedi iz listine EU o temeljnih pravicah, podatki, ki postanejo del zbirke oziroma so namenjeni sestavljanju dela zbirke, pa lahko zajemajo niz osebnih podatkov, zbranih med oznanjevanjem od vrat do vrat le, če so ti strukturirani tako, da se jih za potrebe poznejše uporabe enostavno najde.
Sodišče je sklenilo, da je Jehovove priče glede na pravila Unije mogoče skupaj z njenimi oznanjevalci šteti za upravljalca osebnih podatkov, ki jih oznanjevalci obdelujejo med oznanjevanjem od vrat do vrat, saj ga ta skupnost po mnenju sodišča organizira, usklajuje in spodbuja.
Slovenske priče menda vprašajo za dovoljenje
Medtem ko so jo priče na Finskem torej odnesle le z zaukazano »evropeizacijo« njihovih metod novačenja in zbiranja podatkov, se Jehovovim pričam precej slabše godi v Rusiji, kjer je vrhovno sodišče lani prepovedalo delovanje ruskega štaba Jehovovih prič v Sankt Peterburgu in še v 395 lokalnih organizacijah prič. Zamrznili so jim transakcijske račune, zaplenili premoženje, številne so zaprli. Z osrednjega spletnega portala Jehovovih prič gre razbrati, da ruski policisti še dandanes vdirajo v njihove domove, prejšnji mesec so pod krinko boja proti ekstremizmu prič »očistili« mesta Birobidžan, Habarovsk, Magadan, Orenburg, Naberežnije Čelni, Perm, Pskov, Saratov in Tomsk, pri čemer so aretirali petnajst pripadnikov te verske organizacije, ki jih v primeru obsodbe čaka deset let zapora.
Predstavniki slovenske delegacije Jehovovih prič nam danes niso odgovarjali na klice, tudi na elektronsko pošto, ki smo jim jo poslali, se niso odzvali. Kot nam je zaupalo nekaj posameznikov iz Maribora, ki se deklarirajo kot Jehovove priče, pri nas, ko oznanjujejo od vrat do vrat, zmeraj vprašajo, ali lahko zapisujejo na obiskih pridobljene podatke. »Dostikrat so po nepotrebnem stigmatizirani, od tega, da naj bi izvajali orgije, do tega, da zaradi neodobravanja prejemanja transfuzije predstavljajo nevarnost za svoje otroke v primerih, ko bi potrebovali kri,« pa pravi vir, ki ne želi biti imenovan in je v Kamniku redno deležen obiskov prič. »Zmeraj so prijazni in pripravljeni na pogovor, kar dandanes predvsem nam, ki smo osamljeni, veliko pomeni.«
