Kovačič računa, da bo Vrhovno sodišče na podlagi pritožbe, ki jo je vložil v ponedeljek in v kateri ga tako kot že v pritožbi na poročilo o izidu prvega referendumskega glasovanja iz septembra lani zastopa odvetnica Lucija Ušaj, ugotovilo enako, kot je sam.

Njegova ugotovitev je, da je bil ponovljeni referendum »še en poskus v enakih okoliščinah«. Okoliščine so ostale nespremenjene, celo poslabšale so se, in če je tako, je rezultat enak ali slabši, je na današnji novinarski konferenci pred poslopjem Vrhovnega sodišča zatrdil pobudnik referenduma.

Zadeva bo šla po njegovem mnenju naprej, Kovačič pa računa, da bodo vrhovni sodniki vprašanje tako kot v prvo odstopili ustavnemu sodišču.

Pripravljen je iti tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice

Pritožba ima sicer 37 točk, a ključni argument je nedemokratičnost 90. člena ustave, ki ga je DZ v paketu z vnosom fiskalnega pravila v ustavo spremenil leta 2013. Omenjeni člen opredeljuje t. i. referendumski kvorum oz. ureditev, ko je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Kovačič s somišljeniki tej ureditvi nasprotuje. Na ponovljenem glasovanju je ravno zaradi tega pogoja zakon prestal referendumsko oviro, medtem ko bi bil na prvem glasovanju zakon na referendumu potrjen tudi brez kvoruma.

Po Kovačičevih besedah gre za širši problem Slovenije, saj takšnega omejevanja ni nikjer v Evropi in nasprotovali mu bodo do konca, če bo treba tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Ne želi ponovnega referenduma, želi si, da se zakon umakne

Na vprašanje, kako lahko ustavno sodišče ugotovi neustavnost ustave, je skupaj s pravnim svetovalcem Gašperjem Ferjanom pojasnil, da lahko ustavno sodišče ustavni amandma izjemoma razveljavi, če nasprotuje temeljnim demokratičnim vrednotam ustavne ureditve.

Prepričana sta, da gre tokrat za tak primer. Kovačič je tako navedel, da je 90. člen v nasprotju s tretjim členom, ki govori, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in je kot izhodišče nadrejen ostalim. Če ima v resnici oblast ljudstvo, potem ne sme biti omejevanja, je dodal Kovačič.

Na vprašanje, kaj se lahko iz njegove vnovične pritožbe izcimi, je Kovačič odgovoril, da ne želi še enega referenduma in je bil že proti majski ponovitvi. Še naprej poziva vladajočo politiko, naj zakon umakne. Na opazko, da je treba za to najprej zakon uveljaviti in da ravno njegovo stalno pritoževanje to onemogoča, pa je odgovoril: »Kje pa živite?«. Ne pristaja namreč na logiko, da bi zakon razveljavili, če bi prenehal s svojimi aktivnostmi.