Osemnajst dni po tem, ko je nogometna ekipa dvanajstih tajskih fantov, starih med 11 in 16 let, ter njihovega trenerja pred deročo monsunsko vodo pobegnila štiri kilometre globoko v trenutno najbolj poznano jamo na svetu Tam Luang, je zgodba s primesmi trilerja in grozljivke dobila srečen konec. »Hura, hura! Ne vemo, ali gre za čudež, znanost ali kaj tretjega, ampak vsi so rešeni!« so se na spletnih omrežjih veselili pripadniki posebne tajske enote potapljačev, ključne za uspešen konec izjemno težavne, tvegane in nevarne reševalne operacije. »To je bila najhujša reševalna misija mojega življenja. Videl si samo kakšen centimeter pred seboj, kamni so bili ostri kot noži, številni prehodi izjemno ozki,« je izkušnjo za CNN opisal tajski potapljač Narongsuk Keasub, ki je zadnje dni ob reševalni poti nameščal jeklenke s stisnjenim zrakom. »Zgodil se je manjši čudež,« pa razplet reševanja komentira Maks Merela, namestnik vodje jamarske reševalne službe pri Jamarski reševalni službi Slovenije.

Razbremenili so jih teže jeklenke

Keasub je le eden izmed junakov devetdesetčlanske ekipe potapljačev, ki so se z epsko, tri dni trajajočo reševalno akcijo zapisali v zgodovino jamarskega reševanja. Vsakega od fantov, oblečenega v potapljaško obleko in s celoobrazno masko na glavi, sta na poti spremljala po dva potapljača, eden je plaval za njim, drugi pred njim, ta pa mu je tudi nosil jeklenko z zrakom. »Tovrsten način reševanja je sicer uveljavljen v primerih poškodovancev. Gre za fenomenalno rešitev, saj so fante razbremenili dodatne teže,« potapljače pohvali Merela. Ti so se sicer morali na vsaj enem odseku, zgolj 38 centimetrov široki ožini, zanesti le na svoje na novo pridobljeno znanje plavanja in potapljanja. »Prisiljeni so bili storiti nekaj, česar noben drug otrok na svetu še ni storil. Že to, da se enajstletniki sploh potapljajo v jami, je povsem neobičajno, oni pa so se s tem soočili v izjemno tveganem okolju z nično vidljivostjo. Zelo nas je bilo strah, da bi se prepustil paniki. Ne morem razumeti, kako zelo 'kul' so ti otroci. Neverjetno močni,« je danski potapljač Ivan Karadzic za BBC delil navdušenje nad fanti. Fantom so pred začetkom reševanja dali zdravila proti anksioznosti, niso pa bili omamljeni z lokalnim anestetikom, kakor so poročali nekateri mediji. »Kdo za vraga bi to dal otroku?« se je razjezil tajski premier Prayut Chan Ocha.

Posladkali so se s čokolado

Po vseh opravljenih testih bo trinajsterica v bolnišnici ostala še najmanj teden dni. Vsi so na infuziji in antibiotikih, cepili so jih proti tetanusu in steklini. Nekaj jih je imelo manjše težave s pljuči, eden je imel poškodovan gleženj. Kar je verjetno idealen razplet, o kakršnem si še pred dnevi nihče ni drznil niti sanjati. Oči jim pred svetlobo varujejo očala, saj so več kot dva tedna preživeli v popolni temi. Prvim rešenim so razredčeno kašo že zamenjali z nekaj kosi kruha in čokolade, s tradicionalnimi tajskimi jedmi pa se še niso smeli okrepčati.

Najbolj tragičen del zgodbe s srečnim razpletom pa je smrt 38-letnega tajskega potapljača, ki mu je v jami pred dnevi zmanjkalo zraka. »Ob njegovi smrti so se vsi dodatno zavedli, kako resna, tvegana in nevarna je celotna akcija. Podobne situacije so se zgodile tudi pri nas: leta 1990 je pri reševanju poškodovanega italijanskega jamarja iz Črnelskega brezna v pogorju Kanina umrl reševalec, leta 2000 pa se je v izvirni jami Bolunc utopil eden najboljših jamarskih potapljačev in reševalcev pri nas in v Evropi, Tomo Vrhovec,« je na temačnejšo plat reševalnih akcij opozoril Merela.

reševanje tajskih dečkov Tajski dečki reševanje iz jame jamarji jama reševalna akcija Tajska Tham Luang Prayut Chan-ocha Anupong Paochinda Gianni Infantino Narongsak Osottanakorn