Ekipa 0xcert, ki s pomočjo tehnologije veriženja blokov razvija protokol za shranjevanje digitalnih certifikatov v digitalni denarnici, je v zasebni in javni prodaji kriptožetonov zbrala 20.000 ethrov oziroma 10 milijonov dolarjev. Polovico tega zagonskega kapitala so zbrali v predprodaji in javni prodaji kriptožetonov, medtem ko so preostalo polovico prispevali zasebni vlagatelji, med njimi 15 odstotkov tudi ustanovitelji podjetja.

Vseh podpornikov je sicer nekaj manj kot 300. Polovica jih je iz Rusije, Indije, Velike Britanije, Hongkonga, s Filipinov, iz Slovenije in Ukrajine, druga polovica pa prihaja iz drugih posameznih držav po svetu. Ekipi se je tako obrestovalo, da so v zadnjih mesecih tako rekoč prepotovali svet in obiskali vse velike blockchain konference.

Z idejo za izdajo diplom v tehnologiji veriženja blokov, ki je sicer razširjena na omejevanje trga vseh ponarejenih listin, so prepričali številne predstavnike vlad, ki spreminjajo šolske sisteme, a največji dosežek je, da so na svojo stran dobili tudi evropsko komisijo, ki izvaja največji program za študentske izmenjave Erasmus+.

To je v času, ko vse več mladih dobi priložnost za študij v tujini, velik birokratski preskok, saj je zdaj dokazovanje in priznavanje v tujini pridobljenih znanj za študente pogosto prava nočna mora, čeprav je na drugi strani trg dela odprt za vse rezidente EU, pojasnjujejo v ekipi, ki jo vodi Jure Zih, nekdanji direktor za marketing oziroma rast v uspešnih slovenskih startupih Databox in Doctrina.

Do diplome s predmeti na različnih univerzah

0xcert bo pomembno prispeval v evropski izobraževalni sistem, je prepričan Zih, saj bodo študenti po novem lahko izbrali predmete na različnih univerzah. Z vsakim opravljenim predmetom bodo v digitalno denarnico dobili mikro kreditne točke in jih na koncu združili v diplomo, ki bo povsod ovrednotena enako. 0xcert namreč razvija tehnologijo, s katero bodo univerzam omogočili, da bodo izdano diplomo poslali neposredno v diplomantovo digitalno denarnico, s čimer bodo preprečili kakršne koli posege v izdano potrdilo ali celo prevare, saj dokumentov, ki so enkrat shranjeni v digitalni denarnici, ni več mogoče spreminjati.

»Gre za ambiciozne načrte, ki niso uresničljivi čez noč, a prav to je razlog, da smo sploh ustanovili 0xcert,« pravi Zih, ki ocenjuje, da bodo univerze protokol lahko začele uporabljati že jeseni. Za razvoj bodo porabili polovico sredstev, zbranih v ICO, pojasnjujejo v podjetju, ki se podaja na milijardo dolarjev vreden trg ponarejanja raznih listin.

»Želimo postaviti temelje tehnologiji, ki bo sprejeta v širšem evropskem prostoru, in z njo opremiti številne ustanove ter podjetja iz držav, kjer je pojav ponarejenih listin največji,« je pred časom za Dnevnik dejal Zih, ki dolgoročno vizijo 0xcerta vidi kot relacijo med Indijo, Kitajsko in zahodnim svetom. To sovpada tudi s statistiko, od kod prihajajo kupci njihovih kriptožetonov.

Po prave sodelavce tudi v tujino

Pospešen razvoj protokola za shranjevanje digitalnih certifikatov v digitalni denarnici zahteva tudi povečanje 14-članske ekipe, vendar bodo pri tem zelo previdni, je poudaril Zih. Potrebujejo namreč pravo mero znanja in veščin, zato je oblikovanje ekipe ena najbolj kritičnih točk na poti do cilja, je prepričan Zih, ki nove sodelavce išče tudi zunaj meja Slovenije. Že dlje časa namreč opaža, da je doma izjemno težko najti strokovnjake za tehnologijo veriženja blokov, čeprav je Slovenija ena najmočnejših skupnosti na tem področju.