Le nekaj dni za tem, ko je namestnik vodje Jamarske reševalne službe Slovenije Maks Merela za številne medije pojasnjeval okoliščine na stotine kilometrov oddaljene nesreče v jami ujetih tajskih dečkov, je bil minuli konec tedna na preizkušnji sam. V soboto in v noči na nedeljo je na Krasu vodil izjemno zahtevno reševanje italijanskega jamarja, ki si je med padcem v Netopirjevi jami pri Orleku zlomil kolk in si poškodoval gleženj. Njegovo reševanje je trajalo 13 ur in pol.
Z razstrelivom širili ožine
Izkušeni 60-letni italijanski jamar Mauro Kraus se je v jamo podal v soboto dopoldne skupaj z jamarskim kolegom Claudiem Bratosom. Oba sta v jami bila že večkrat, a ko sta se tokrat vanjo spustila raziskovat njeno nadaljevanje, se je prvemu med spuščanjem odlomil kamen in po približno trimetrskem padcu je s hudimi bolečinami v levi nogi obtičal 80 metrov daleč od jamskega vhoda. Malo pred 14. uro je iz jame prišel klic na pomoč. »Trenutno nas je na terenu 17 reševalcev, med njimi tudi zdravnik in medicinski tehnik, ki sta že pri ponesrečenem. Pred sabo imamo tehnično zelo zahtevno jamo. Težko je oceniti, koliko časa bo trajalo reševanje. Zelo verjetno pa je, da si bomo oddahnili šele v zgodnjih jutranjih urah,« je v soboto malo po 17. uri prve orise nesreče pojasnil Merela. Zdravnik je kasneje potrdil sum, da ima jamar zlomljen kolk, to pa je zapletlo tudi reševanje.
»Zaradi narave poškodbe bo možen samo horizontalen transport, kar predstavlja dodaten izziv za reševalce,« se je glasilo naslednje sporočilo iz improviziranega tabora nad jamo. Poslal ga je Marko Zakrajšek, podpredsednik Jamarske zveze Slovenije. Pot do ponesrečenca je namreč vodila skozi pet ožin. Medtem ko je proti Orleku hitela ekipa državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi z razstrelivom, so do ponesrečenca vlekli kabel za jamski telefon, da bodo lahko z njimi imeli stalno komunikacijo. Na teren so prihajale dodatne roke pomoči, sežanski gasilci so pripravljali razsvetlitev, ki so jo reševalci potrebovali ponoči. Ekipa v jami je medtem ponesrečencu pripravila bivak.
Vsi blatni, a srečni
Zakrajšek je malo pred polnočjo sporočil, da so minerji opravili delo ter da je poškodovani jamar nameščen na nosila in pripravljen za transport. »Trenutno, res na grobo, ocenjujemo, da bi bil poškodovani lahko zunaj ob enih zjutraj,« je dodal, uro za tem pa sporočil, da transport teče počasneje, kakor so pričakovali. »Nosila so prešla spodnjo tretjino. Zdaj bodo šla v 50-metrsko vertikalo in potem samo še zadnji, najožji in težji del.« Slabe tri ure kasneje, ob 3.26, ko so poškodovanega predali ekipi nujne medicinske pomoči, so si oddahnili. »Tudi reševalci so zunaj, eden bolj blaten kot drugi, toda nasmeh na ustih pravi, da so zadovoljni s svojim delom. Tudi mi, tudi poškodovanec,« je naposled Zakrajšek sporočil veselo novico. V reševalni akciji je sodelovalo 34 reševalcev, od teh se je v jamo podalo 26 članov slovenske in italijanske jamarske reševalne službe.
Nesreča jami odnesla ime
Italijanska jamarja sta v jamo odšla preverit, ali se po zaključnem breznu morebiti nadaljuje. Jama je namreč sveže odkritje te zime. »To so bila pravzaprav prva raziskovanja jame. Odkril sem jo pozimi, ko se je nad njo stopil sneg, kar je prvi pokazatelj, da je spodaj podzemni svet. Odkopali smo vhod in izkazalo se je, da je to izmed 300 jam in brezen ena najlepših jam na sežanskem Krasu. Ima veliko izjemno lepih kapnikov,« je v nedeljo po uspešni reševalni akciji pripovedoval njen odkritelj Ludvik Husu. Po štirih netopirjih, ki so jih pri enem od spustov opazili v jami, so jo začasno poimenovali Netopirjeva jama, kasneje pa so ji želeli nadeti ime Biser Krasa. »A zdaj po tem dogodku se je je ime Netopirjeva jama tako na hitro prijelo, da bo verjetno tudi ostalo,« je skomignil sogovornik. Kot zanimivost je omenil, da so prav s poškodovanim jamarjem pred tedni v jami odkrili okostje risa, kar je na slovenskem ozemlju izredno redka najdba. Na biološkem inštitutu zdaj določajo njegovo starost, raziskovanja v jami pa bodo zaradi nesreče zagotovo nekoliko zastala.
