»Dogovorili smo se, da bo Evropska komisija septembra predstavila predlog za zaščito zunanje meje,« je povedal Juncker na novinarski konferenci po delovnem srečanju komisije z avstrijsko vlado na Dunaju ob začetku avstrijskega predsedovanja EU.
O novem cilju krepitve Frontexa na 10.000 pripadnikov mejne in obalne straže že do leta 2020, namesto do leta 2027, kot je bilo sprva predvideno, je že v četrtek govoril tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Juncker je sicer junija pred izrednim migracijskim vrhom nakazal predlog nove zakonodaje, ki bi omogočila preobrazbo mejne in obalne straže v pravo mejno policijo EU z lastnimi pristojnostmi za zaščito zunanje meje.
O pomislekih glede prenašanja nacionalne suverenosti na evropsko raven v tem primeru je Kurz v četrtek na Dunaju dejal, da so o tem razpravljali na junijskem vrhu in da so mnogi spremenili stališča. Ni sicer prepričan, ali se vse članice strinjajo glede krepitve mandata agencije, so pa skoraj vse pripravljene investirati več.
Cerar ocenjuje, da pomoč trenutno ni potrebna
Avstrijsko predsedstvo se pri soočanju z migracijskim izzivom odločno osredotoča na krepitev zaščite zunanje meje, pri čemer izpostavlja, da gre pri tem v prvi vrsti za zunanjo schengensko mejo, torej tudi za mejo med Slovenijo in Hrvaško.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU minuli teden v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex.
Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj na komentar Merklove odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, a da bi v primeru močno povečanih migracij veljalo o takšni možnosti premisliti.
