Če je bila lanska glavna tema tristranskega srečanja predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške arbitražna razsodba, so Alexander Van der Bellen, Borut Pahor in Kolinda Grabar - Kitarović danes največ govorili o migracijah. Peto takšno srečanje predsednikov teh treh držav je tokrat potekalo v obnovljeni Vili Vipolže v Goriških brdih.

Predsedniki so se strinjali, da mora Evropska unija zaščititi svoje zunanje meje, kot so voditelji držav članic EU sklenili tudi na nedavnem vrhu v Bruslju. Vendar Pahor ob tem opozarja, da ne vidi nobenih utemeljenih razlogov za krepitev nadzora na avstrijsko-slovenski meji, ki jo je Dunaj napovedal kot posledico podobnih nemških ukrepov na meji z Avstrijo. Če bodo Avstrijci to storili, je dejal, bo podobno primorana storiti Slovenija – ne ker bi bil naval migrantov trenutno velik, ampak ker želi jasno sporočiti, da v nobenem primeru ne namerava postati žep, kjer bi obtičali begunci.

Hrvaška ne bi nadzora na notranjih ali schengenskih mejah

Hrvaška predsednica je podobno dejala, da ni treba krepiti nadzora na notranjih mejah EU in ne na schengenskih, ampak na zunanjih ob ustrezni pomoči in solidarnosti vseh držav članic. Prav tako ni prav, da se breme morda prelaga na tretje države, kot se je ob zadnji krizi zgodilo v primeru Makedonije, ne da se jim ustrezno pomaga.

Van der Bellen je dejal, da so razmere glede migrantov v Evropi trenutno pod nadzorom, da pa je legitimno razmišljati o primerih »kaj pa če…«. Tudi sam se zaveda učinka domin, ki bo nastal, če bo ostre varnostne ukrepe na schengenskih mejah začela ena država.

Podpora zahodnemu Balkanu in skrb za BiH

Predsedniki so sicer veliko govorili o avstrijskem predsedovanju Evropski uniji v drugi polovici tega leta in o zahodnem Balkanu. Vsi se strinjajo, da države te regije potrebujejo spodbudo, očitno pa menijo tudi, da je položaj najbolj akuten v Bosni in Hercegovini. Tam se pripravljajo na oktobrske volitve, pred tem pa bi morali spremeniti volilno zakonodajo. Ta misija pa postaja vse bolj podobna vrenju v pokritem loncu. O tem je na sestanku najprej spregovorila Grabar-Kitarovićeva, kot je dejala tudi sama, saj gre za vprašanje, ki je izrednega pomena za uradni Zagreb zaradi Hrvatov v BiH. Pahor je ob tem ponovil, da je tisto, kar BiH vsekakor najbolj potrebuje, sprava. Vsi so tudi čestitali Makedoniji in Grčiji za dosežen kompromis o imenu prve ter zaželeli, da bi jim dogovor uspelo spraviti tudi skozi parlamentarno in referendumsko preizkušnjo.

borut pahor predsedniki avstrija slovenija hrvaška goriška brda Kolinda Grabar - Kitarović Alexander Van der Bellen