Bila je sreča v nesreči, da ogenj ni zajel stanovanj oziroma notranjosti bloka v kranjski soseski Planina, a gasilci opozarjajo, da bi se lahko požar – glede na to, kako hitro in silovito je gorelo pročelje – sprevrgel v pravo katastrofo. Hkrati pa tudi, da je visokih zgradb, ki so bile zgrajene v prejšnjih desetletjih, še precej in mnoge z ovojem, ki je v primeru požara hitro vnetljiv.
»Opažamo, da je pri gradnjah iz 90. let prejšnjega stoletja izolacija debela približno 5 cm, material pa je največkrat stiropor. Gre za bistveno bolj vnetljiv material, kot je vgrajen pri poznejših gradnjah,« je povedal Tomaž Krišelj, direktor kranjskih poklicnih gasilcev. To samo potrjuje pričevanje gasilcev o požaru na Trgu Prešernove brigade: ogenj je res hitro »lizal« pročelje, ki je gorelo dokaj visoko. In prav pri visokih stavbah je kombinacija ognja in dima lahko usodna za prebivalce.
Smernica izpred osmih let
Kranjski Domplan je eno večjih podjetij za upravljanje s stanovanji, saj skrbi za približno 10.000 enot v 500 stavbah. Velika večina teh stavb je na Gorenjskem, po oceni direktorice Vere Zevnik pa so v preteklih letih intenzivno prenavljali ovoje stavb na 280 objektih.
»Pri teh prenovah sledimo smernici, ki jo je leta 2010 izdalo ministrstvo za okolje in prostor. V skladu s tem tehničnim navodilom je izbira materialov in še marsikaj drugega odvisna od višine stavbe.« To seveda pomeni, da so prenovljeni ali novejši objekti bistveno bolj požarno varni, ker tudi proizvajalci materialov za pročelja že sami sledijo zahtevnejšim navodilom za požarno varnost. Zevnikova nam je potrdila, da na objektu na Trgu Prešernove brigade pročelje ni bilo obnovljeno. To pa pomeni, da je še vedno v prvotni izvedbi s 5 cm izolacije, ki je očitno v tem primeru tudi zelo hitro gorela.
Pri Domplanu so pri obnovi večine stavb v imenu etažnih lastnikov pridobili nepovratna sredstva, ki jih za tovrstne izboljšave namenja Eko sklad. Seveda tako za kranjsko podjetje kot druga podjetja po Sloveniji velja, da je še veliko potencialno nevarnih objektov treba prenoviti, pomembno vlogo pa igrajo etažni lastniki oziroma poraba za v te namene zbranega denarja. Nobenega dvoma ni, da marsikje v Sloveniji ljudje prebivajo v stavbah, ki bi se lahko ob resnejšem požaru spremenile v pravo past za stanovalce.
