Evropske športne igre so prvič priredili leta 2000 v Atenah, nato pa so potekale vsako drugo leto izmenjaje s svetovnimi športnimi igrami za transplantirane. Na teh lahko v nasprotju z evropskimi igrami nastopijo samo športniki s presajenimi organi ali kostnim mozgom. Zanimanje za udeležbo na evropskih športnih igrah narašča in tako so letos v Cagliariju, sardinijskem mestu, ki je med 17. in 26. junijem gostilo igre, našteli 468 udeležencev.
Med njimi je bilo 339 športnikov, drugi so bili vodje ekip, medicinsko spremljevalno osebje, trenerji in drugi spremljevalci. Iger so se udeležili predstavniki 25 držav od 31 članic Evropske federacije za šport transplantiranih in dializnih bolnikov (ETDSF), med njimi prvič ekipe Rusije, Kazahstana ter Bosne in Hercegovine.
Iger se lahko udeležijo bolniki, ki so jim presadili ledvico, jetra, srce, pljuča, trebušno slinavko ali kostni mozeg, ter tudi ledvični bolniki, ki se zdravijo z dializo. Na igrah na Sardiniji so lahko tekmovali v največ petih disciplinah, na izbiro pa so imeli odbojko, badminton, tenis, namizni tenis, kolesarstvo, petanko, bovlanje, pikado, golf, virtualni triatlon, mini maraton, plavanje ter različne atletske discipline. Tekmovalci so razdeljeni po starostnih skupinah ter glede na način zdravljenja, torej ali so transplantirani ali dializni bolniki. Nastopilo je tudi 13 otrok do 14. leta starosti, med njimi je bila najmlajša desetletna deklica iz Poljske s presajenimi jetri. Slovenska ekipa je bila ponosna, da je s seboj pripeljala najstarejšo udeleženko iger, 82-letno Anno Bergant Povše iz Kamnika.
Prišel, videl, zmagal
Igre se tradicionalno začnejo s svečanim odprtjem in po šestih dneh tekmovanj končajo s svečanim zaključkom. Prvi dan je bil na vrsti pikado, ki je za slovenske udeležence poleg bovlanja in petanke običajno najbolj zastopana disciplina. Odlično se je odrezal Janez Pečkaj iz Logatca, ki se je po presaditvi ledvice pred tremi leti in pol prvič udeležil evropskega prvenstva. »Prišel, videl, zmagal,« je hudomušno komentiral svoj odlični nastop. Za zmago pri posameznikih v svoji starostni skupini je moral premagati štiri tekmece, kar mu je z natančnimi meti tudi uspelo. Pikado sicer igra ljubiteljsko pri lokalnem upokojenskem društvu. »Sploh nisem vedel, da sem tako dober,« se je namuznil. Kolajno, tokrat srebrno, je tisti dan osvojil tudi pri dvojicah v pikadu.
Ob Pečkaju so se iger prvič udeležili tudi Katarina Pleše, Anna Bergant Povše in Ljubo Potočnik – zadnja dva sta nastopila v kategoriji dializnih bolnikov. Drugi člani slovenske ekipe se iger, evropskih ali svetovnih, udeležujejo več ali manj redno.
Veteran med njimi je Vleo Vatovec iz Materije. Septembra bo minilo 31 let, odkar so mu ledvico presadili že drugič. Evropskih športnih iger se je prvič udeležil leta 1994 na Madžarskem, ko so skušali na pobudo Madžarov ustanoviti Evropsko federacijo za šport dializnih in transplantiranih bolnikov, takrat še brez uspeha. Naslednje leto so organizirali prve svetovne športne igre transplantiranih bolnikov v britanskem Manchestru, prve uradne evropske igre pa leta 2000 v Grčiji. Vatovec je do zdaj izpustil le dve evropski in dve svetovni prvenstvi transplantiranih. »Neka pozitivna energija veje med transplantiranimi in dializnimi udeleženci, na igrah srečaš ljudi, ki se ubadajo z enakimi zdravstvenimi težavami kot ti sam. Z nekaterimi se srečujemo vrsto let in niso samo konkurenti, mnogi smo postali tudi prijatelji,« odgovori Vatovec na vprašanje, kaj ga vsa ta leta vleče na igre. Doda še, da če ne bi imel presajene ledvice, verjetno ne bi imel priložnosti videti toliko sveta. Bolj kot potovanja pa je glavni smisel ukvarjanja s športom seveda zdravje, pri čemer pa je udeležba na evropskih in svetovnih igrah dodatna motivacija za redno telesno dejavnost, je povedal Vatovec, dobitnik dveh zlatih medalj ter srebrne in bronaste.
Velik finančni in organizacijski zalogaj
Tudi za vodjo slovenske ekipe Nebojšo Vasića so bile igre na Sardiniji že osme, po desetletnem premoru, ko so mu zdravstvene težave onemogočale udeležbo. Pojasnil je, da je udeležba na igrah velik finančni zalogaj, saj FIHO, ki sicer prispeva večino denarja za delovanje Zveze in društev ledvičnih bolnikov Slovenije, za ta namen ne prispeva nič. Tako morajo udeleženci večino stroškov kriti sami, drugo je prispevala Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije. A je 600 evrov, kolikor so morali prispevati za udeležbo na igrah iz lastnega žepa, za veliko bolnikov preveliko finančno breme, saj so mnogi starejši ali invalidsko upokojeni. Zveza zaradi pomanjkanja denarja prav tako ne more organizirati treningov za bolnike, ki bi se želeli redno rekreirati, tudi udeleženci na igrah vadijo v lastni režiji.
Poleg finančnega je udeležba na igrah tudi velik organizacijski zalogaj, saj je zaradi varnosti udeležencev treba pripraviti veliko medicinske dokumentacije, je še povedal Nebojša Vasić.
