V današnjem odzivu je ministrstvo spomnilo, da so pobudniki izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, omejitve zasebne zdravstvene dejavnosti ter zaostritev podeljevanja koncesij. Prav tako so nasprotovali tudi zakonski omejitvi dela zdravnikov pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.
Kot so zapisali, je ustavno sodišče presojalo, ali izpodbijani členi po temelju in neposredno učinkujejo na pobudnike. Presodilo pa je, »da zgolj predvidevanje, da bodo izpodbijani členi imeli ekonomske posledice na pobudnike, ob tem da določbe na njih sploh ne vplivajo ali vplivajo le posredno, ne zadošča in je zato zadevo zavrglo,« so še navedli.
DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti potrdil 19. septembra lani. Njena uveljavitev se je zavlekla zaradi referendumske pobude, a na koncu Društvu za zdravje naroda ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Nekaj dni po začetku veljavnosti je združenje zasebnih zdravnikov vložilo pobudo za presojo ustavnosti, pozneje se je za isto potezo odločilo še 87 zdravnikov in zdravniška zbornica.
