Reforma avtorskih pravic v Evropski uniji se napoveduje že nekaj časa, a so mnenja o njej precej različna. Mnogi opozarjajo ravno na njeno prikrojenost velikim korporacijam, omogočala bi lahko celo zlorabe, kratko pa bi potegnili predvsem manjši avtorji, raziskovalci in vsakdanji uporabniki interneta. Memi, remiksi in gifi bi lahko izginili z obličja spleta.
Pogajanja so zavrnili tudi trije slovenski poslanci, Ivo Vajgl (DeSus), Tanja Fajon (SD) in Igor Šoltes (Zeleni). Za je glasoval Franc Bogovič (SLS), vzdržala sta se Milan Zver (SDS) in Patricija Šulin (SDS), Romana Tomc (SDS) pa je bila odsotna. Ponovno glasovanje je bilo danes prestavljeno na jesen predvsem zaradi velikega pritiska javnosti, ki je v zvezi s to tematiko, še zlasti v zadnjih dneh, precej zrastel.
Sporna sta predvsem člena enajst in trinajst. Prvi od spletnih platform, kot sta na primer youtube in facebook, zahteva, da izdajateljem plačajo nekakšen delež, če so izdane vsebine povezane z avtorskimi originali, drugi pa bi lahko pomenil konec za novodobne vsebine, kot so memi, gifi in remiksi. Mnogi so prepričani, da bi uveljavitev teh določil pomenila konec svobodnega interneta. Prav tako je treba ponovno preveriti in na novo napisati člena tri in štiri, ki se dotikata dostopa do informacij raziskovalcem.
Kako bi sploh vedeli, kaj je »piratsko delo«?
Da bi lahko določali, kaj je avtorsko delo in kaj ni, bi uporabljali algoritem, ki pa ni povsem dovršen. Predlog direktive o avtorskih pravicah tako temelji na napačni domnevi, da bi lahko platforme uporabnikom omogočale nalaganje vsebin in zagotovile zanesljivost za preverjanje njihove avtentičnosti. Algoritmi bi tako na podlagi milijonov podatkov o zaščitenih vsebinah prepoznali »pristnost« vsebine, ki jo nekdo želi naložiti. A kaj je kopija avtorskega dela in kaj ne, se vselej razlikuje od primera do primera.
Po svetu predlog podpirajo predvsem večja združenja in založniki. Po mnenju Svetovnega združenja fonogramske industrije (IFPI) ukrep ne bo vplival ne na storitve ne na uporabnike, ki na podlagi deljenih vsebin ne ustvarjajo velikih dobičkov. A kot navajajo v združenju AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije), so takšna združenja za uvedbo, saj bi v nasprotnem primeru morala končno plačati ceno za glasbo, ki jo zdaj uporabljajo praktično zastonj.
Pravilna reforma je nujna, Slovenija še vedno neopredeljena
Proti so tudi v Evropskem svetu doktorskih študentov in mladih raziskovalcev (Eurodoc), kjer menijo, da bi predlog zavrl prehod v odprto znanost ter otežil raziskave in inovacije v Evropi. »Členi neutemeljeno omejujejo besedilno in podatkovno rudarjenje v avtorskopravno zaščitenih delih, pretirano razširjajo pravice založnikov tiskovin do spletne uporabe tiskanih vsebin in vsiljujejo obvezne zahteve po avtorizaciji ali samodejnem filtriranju vsebin pred nalaganjem na splet,« so v odprtem pismu pozvali evropske poslance.
Problematično je predvsem to, da so ne glede na današnjo zavrnitev pogajanj tudi slovenska vlada in poslanci še vedno neopredeljeni do te tematike, dodaja Rok Andrée, predsednik Piratske stranke. Pravi, da je reforma nujno potrebna, saj bo nekakšna podlaga za svobodni internet še naprej. A vlada že zadnje leto in pol ne kaže nikakršne želje po razumevanju in spremembi.
Da se je izteklo tako, kot se je, je bil po njegovem glavni predvsem pritisk javnosti, ki se zaveda, da se interesi založnikov razlikujejo od interesov manjših avtorjev in vsakdanjih uporabnikov. »Še naprej je treba krepiti zahteve po obravnavi te tematike in pritisniti na bodoče poslance, da se ob prevzemu vodstva končno opredelijo do problema, ključnega za ohranitev svobode interneta,« dodaja Andrée.
