Pišot je bivšemu delodajalcu očital mobing v času odhajanja Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) z univerze v letu 2016 in zahteval odškodnino 10.000 evrov, sodišči na obeh stopnjah pa mobinga nista ugotovili in odškodnine tožniku nista prisodili. Pišot bo tako moral povrniti univerzi tudi pravdne stroške v višini 2378 evrov, so pred dnevi sporočili z UP.
Kot so povzeli, je višje sodišče v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. V zvezi z očitki tožnika, da mu rektor ni hotel podpisovati potnih nalogov, je višje sodišče zapisalo, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je šlo za obdobje, ko je ZRS že začel s postopki za odcepitev od univerze ter da je bil v slabem finančnem stanju. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča logično pričakovati, da bo rektor proučil vsak predlagan potni nalog tožene stranke ter ocenil, ali ga bo odobril.
Rektorju po oceni sodišča ni mogoče očitati mobinga oz. izvajanja pritiska na tožnika, ker podpisovanja potnih nalogov ni štel za avtomatizem v smislu, da bi moral podpisati prav vsak potni nalog, ki bi ga tožnik predlagal oz. zahteval. Tožnik je pri tem prezrl, da mu je rektor v letu 2015 odobril 65 potnih nalogov, zavrnil pa le tri. V okoliščinah, ko je dejansko že šlo za priprave za izstop ZRS ter za težko finančno situacijo ZRS, torej rektor s takšnim ravnanjem ni trpinčil tožnika, so ugotovitve sodišča še povzeli na univerzi.
Pišot je za STA priznal, da je bil nad zaključkom višjega sodišča ne malo razočaran, saj je po eni strani potrdilo, da so bila posamezna dejanja rektorja, ki jih je sam doživljal kot skrajno neprimerna, nesporno dokazana, po drugi strani pa zaključilo, da izpostavljena ravnanja niso predstavljala trpinčenja na delovnem mestu.
