Vsak, ki je spremljal dogajanje na Afriškem rogu v zadnjih dvajsetih letih, mora biti te dni zelo presenečen, ker eritrejske zastave plapolajo po ulicah Adis Abebe, glavnega mesta Etiopije. To je očiten dokaz, da sta državi, ki sta med najbolj revnimi na svetu, končno zakopali bojno sekiro in končali obdobje »ne vojna ne mir«. V 100-milijonski Etiopiji in 5-milijonski Eritreji je zmagal razum.
Vojna in mir
Potem ko sta zavezniški uporniški skupini Etiopijcev in Eritrejcev v oboroženem boju leta 1991 premagali prosovjetskega diktatorja Mengistuja Haileja Mariama (zdaj živi v Zimbabveju) in leta 1993 omogočili neodvisnost Eritreje, sta se državi zaradi nejasno začrtane meje leta 1998 spopadli. Vojna je trajala dve leti, mrtvih je bilo okoli 100.000 ljudi, veliko zlasti v bojih za mesto Badme. Mirovni sporazum, podpisan leta 2000, ni bil nikoli uresničen, zaradi česar je med Etiopijo in Eritrejo vse do letos vladala velika napetost.
Pred tremi meseci pa je novi etiopski premier Abiy Ahmed, sicer nekdanji vojaški obveščevalec, ki je z velikimi ambicijami prevzel vodenje vlade, sporočil, da namerava uveljaviti trajni mir. Vse, kar smo v zadnjih 20 letih dosegli, so napetosti in trpljenje. Bolje bi bilo, da bi usmerili naša prizadevanja v mir, spravo in gospodarsko sodelovanje,« je dejal.
Junija je njegova vladajoča koalicija ponudila, da bo v celoti uresničila mirovni sporazum iz leta 2000. To bi med drugim pomenilo, da je Abiy, z 41 leti najmlajši afriški voditelj, pripravljen sprejeti mejo, ki jo je leta 2002 začrtala posebej ustanovljena haaška komisija za mejo. Po odločitvi te bi se morala Etiopija odpovedati mestecu Badme, kar se zdi za to veliko afriško državo nesprejemljivo, saj je med vojno 1998–2000 za osvojitev tega mesteca žrtvovala cele divizije, tako da je Badme postal simbol nacionalnega ponosa in časti. Poleg tega je Etiopija v vojni zmagala.
Badme ni edina sporna točka na meji, meja pa ne edino sporno vprašanje v odnosih med državama, ki morata najti tudi način, da bosta med seboj uspešno gospodarsko sodelovali. Za Etiopijo je zelo pomembno, da spet dobi dostop do eritrejskih pristanišč.
Obeta se tudi obisk, a nasprotnikov ne manjka
Na vsak način je omenjeni spravljivi predlog etiopske vlade naletel na pozitiven odziv v Asmari in 72-letni eritrejski predsednik Isaias Afwerki je za julij napovedal prihod eritrejske delegacije v Adis Abebo. Tako naj bi se spori med državama, ki so se pred tem zdeli nerešljivi, začeli razpletati. Menda je glavni namen obiska eritrejske delegacije, da se pripravi zgodovinsko potovanje etiopskega premierja Abiya v Eritrejo.
Na prvi pogled se zdi nelogično, da je eritrejski režim sprejel ponujeno roko Etiopije, saj bi diktator Afwerki, ki je na oblasti od ustanovitve Eritreje leta 1993, v primeru popuščanja napetosti z Etiopijo izgubil glavni argument za legitimnost svojega nasilnega režima. Toda ravno s pomočjo Adis Abebe lahko ta država, ki je po BDP na prebivalca ena najrevnejših držav na svetu (kar je tudi posledica vojne), izboljša odnose s številnimi državami, tudi z Egiptom in izjemno bogato Savdsko Arabijo, ki kot Eritreja ležita ob Rdečem morju in sta zaveznika Etiopije.
Na drugi strani ima spravljiva zunanja politika etiopskega premierja Abiya tudi veliko nasprotnikov. Med njimi so zlasti pripadniki do nedavno vplivnega plemena Tigrejcev, ki bi radi spor z Eritrejo rešili na vojaški način in ki se počutijo zapostavljeni s strani Abiya, pripadnika Oroma, najštevilnejšega plemena v Etiopiji. Med Tigrejci (ki so pomembna etnična skupina v Eritreji) bi tudi lahko iskali organizatorje neuspešnega atentata na Abiya 24. junija, v katerem sta dve osebi umrli, več kot 150 pa je bilo ranjenih.
