Do decembra leta 2021 bo na Ljubljanskem barju potekal projekt, s katerim bodo reševali ogrožene vrste in njihov prostor. Financirala ga bosta evropski sklad za regionalni razvoj (80 odstotkov) in slovenska država (20 odstotkov), skupna vrednost pa znaša 4,12 milijona evrov. Poimenovali so ga Poljuba, njen nosilec je Krajinski park Ljubljansko barje.
V zadnjih letih so se površine mokrotnih in vlažnih habitatov na območju Nature 2000 precej zmanjšale, nekatere vrste so postale še bolj ogrožene, ta projekt pa naj bi poskrbel, da se to ne bi več dogajalo. Za glavni cilj so si namreč postavili obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov – travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij.
Vzpostavili bodo učno pot
Poleg tega bodo skušali obvarovati tudi ogrožene vrste, ki so naseljene v mokrotnih habitatih. Med njimi so orhideja loeselova grezovka, metulja strašničin mravljiščar in barjanski okarček, hrošč puščavnik, kačji pastir koščični škratec, dvoživka hribski urh, edina avtohtona sladkovodna želva pri nas močvirska sklednica in travniška ptica selivka kosec. Ob koncu projekta bodo vzpostavili tudi učno pot na Rakovi Jelši, dolga bo 2,8 kilometra, na več postajah pa bodo obiskovalci dobili informacije o vrstah, živečih na Ljubljanskem barju.
»Ljudem bomo povedali, zakaj je pomembno, da ohranimo krajino. Z ohranjanjem krajine hkrati ohranjamo kmetijstvo in biodiverziteto. Pokazali bomo, da lahko tam, kjer govorimo o ekstenzivnih praksah, še zmeraj kmetijstvo in narava delujeta v sinergiji, seveda ob upoštevanju ostalih deležnikov v tem prostoru,« je povedal direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic. Projekt bo potekal na 133 hektarjih površine. Precej sredstev bodo namenili tudi odkupu 52 hektarjev zemljišč, na katerih so habitati najbolj ogroženi.
Barjanski okarček je pred izumrtjem
Med najbolj kritične vrste v Sloveniji spada barjanski okarček, ki sodi med petnajst najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Evropi. Kot je pojasnil Primož Glogovčan iz zavoda za varstvo narave, je ta populacija pred izumrtjem. Na Ljubljanskem barju živi le še na treh hektarjih. »Problem te vrste je, da potrebuje specifičen habitat in je ne moremo preseliti na vsak travnik. S preselitvijo v ustrezen habitat bomo skušali zagotoviti preživetje te močvirske populacije barjanskega okarčka,« je dejal Primož Glogovčan. Med ogrožene vrste spada tudi kosec. Kot je povedal Tomaž Jančar iz društva za opazovanje in proučevanje ptic, je še pred dvajsetimi leti več kot polovica slovenske populacije koscev živela na barju. Zdaj so jih tam prešteli le 46, kar je 85 odstotkov manj kot pred dvema desetletjema.
Jančar je dejal, da so glavni razlogi za takšen upad kosca napredujoče izsuševanje barja, intenzivno gospodarjenje s travniki in širjenje njiv. »Upamo, da bomo razumeli, kako koscu pomagati,« je dejal Jančar. Med drugim bodo na območju Iškega morosta skušali najti učinkovite načine za zatiranje tujerodne rastline zlate rozge, ki barjanskim travnikom predstavlja precejšnjo nadlogo, saj ptice izriva iz njihovega habitata. Na različne načine bodo skušali pomagati tudi drugim ogroženim vrstam.
