Večji so odšli sami na morje, mlajši so lizali sladoled. Neizpodbitno drži, da so borovnice najboljše sveže – odtrgane z grmiča in naravnost v usta! V zavetju svežine vlažnega gozdnega hladu sredi sicer neznosno vročega poletnega popoldneva je občutek naravnost čudovit. Ime so borovnice dobile po boru, saj naj bi najraje rasle prav v tovrstnih gozdovih. Izvirale naj bi iz Severne Amerike, predvsem Indijanci so jih zelo častili. Kdove kam jih nabirajo čez lužo, ampak pri nas smo se nekoč v gozd podajali s kanglicami za mleko. Seveda nismo šli lovit lesnih krav, da bi namolzli divjega mleka. Iz hoste smo se vračali vijoličastih ust in polnih kanglic rosnih borovnic. Zakaj si tega ne bi privoščili danes? Ko jih boste oprezno nabrali, da jim ne obrišete meglice, in prinesli domov, se veselica lahko začne. Kolikor jih ne boste pojedli svežih, jih lahko denimo v manjših paketkih povsem sveže, suhe, neoprane zamrznete in jih potem vse leto za zajtrk zobate z jogurtom. Ljubitelji peciva bodo uživali v zavitku iz vlečenega testa, v katerega zavijemo nadev iz borovnic, skute, drobtin in sladkorja. Kdor se v poletnih dneh ne bi rad grel še s pečico, pa si lahko pomaga drugače. Za borovničevo solato štedilnika ne potrebujemo, dovolj bo liter borovnic, četrt litra sladkega belega vina, limonov sok in rjavi sladkor po okusu. Vse sestavine zmešamo, pokrijemo in za nekaj ur postavimo v hladilnik. Na podobno vižo jo boste ubrali, če v veliki stekleni posodi v dveh žlicah vrele vode razmešate žlico rjavega sladkorja (če to začinite z vzdolžno razpolovljenim vaniljevim strokom, ne bo nobene škode), nato pa prilijete buteljko refoška in dodate 400 gramov borovnic. Konec koncev lahko liter borovnic zalijete z litrom grozdnega žganja in 300 grami sladkorja in pridelate svoj borovničev liker. Obstaja tudi vinska različica, ki jo skuhate iz dveh litrov ne prekislega rdečega vina, šestih decilitrov borovnic, kilograma sladkorja in dveh strokov vanilje, ohlajenemu pa primešate še dva decilitra ruma. Poznamo še številne vrste peciva, omlet, tort in sadnih solat s pudingom, sladoledom ali smetano, zato brž po borovnice in naj se zgodi kaj sladkega, potem pa knjigo v roke in v visečo mrežo – najraje med dva borovca!
Sladoled iz pečenih borovnic
250 g borovnic, 250 g čim bolj polnomastne (nujno vsaj 30 %) kisle smetane oziroma crème fraîche, 1,8 dl mleka, 100 g sladkorja, 3 rumenjake, 1 strok vanilje, lupina limone.
Pečico ogrejemo na 200 ºC. Očiščene borovnice enakomerno razporedimo po pekaču, obloženem s papirjem. Po njih drobno naribamo limonovo lupino. Pekač porinemo v pečico za 12 minut in ga vmes pretresemo vsake štiri minute. Mleko pristavimo in vanj vmešamo izpraskano sredico vaniljevega stroka. Primešamo kislo smetano in pazimo, da mešanica ne zavre! Rumenjake in sladkor stepamo približno dve minuti, da nastane bleda, gosta krema. Takoj ko mlečna zmes začne migetati pod površjem, jo hitro odstavimo! Primešamo rumenjakovo kremo, pristavimo in ko zavre, med nenehnim (!) mešanjem počasi kuhamo dve minuti. Kremo urno odstavimo in ohladimo na sobno temperaturo, nato pa še v hladilniku do približno 10 ºC. Pečene borovnice ohladimo in jih primešamo ohlajeni kremi. Zmes damo v posodo s pokrovom in položimo v zamrzovalnik za tri ure. Sladoled zmešamo s paličnim mešalnikom. Če je videti voden oziroma je premalo sladek, mu primešamo kakšno žlico medu in malo vaniljevega sladkorja. Potem vse skupaj zmešamo še enkrat in položimo v zamrzovalnik čez noč.
