Zadnja leta se pojavlja vse več idej, kako bi vrtičkarstvo in pridelava hrane lahko prišla v mesto. Pri tem ne mislimo le na mestne vrtičke, temveč na tehnološke inovativne rešitve, kako bi lahko urbana pridelava hrane bila videti v prihodnosti. Tudi v naši okolici so že mestne »kmetije« v stanovanjih, ki za gojenje zelenjave uporabljajo akvaponičen način gojenja ob pomoči s hranili obogatene vode in rib, ki jo čistijo. Mnogi so namreč prepričani, da bodo prihodnost pridelovanja hrane za mestno prebivalstvo prav urbane akvaponične kmetije. S tem bi mesta postala bolj samozadostna.
Modularni akvaponični sistem
Prav to je bilo eno od vodil londonskega arhitekturnega biroja Flanagan Lawrence, v katerem dela tudi slovenski arhitekt Luka Melon, da so se lotili razvoja modularnega akvaponičnega sistema, ki se lahko namesti na fasade industrijskih stavb. »Izvor projekta je podatek o porabi in proizvodnji hrane v Veliki Britaniji. Trenutno uvozimo preveč hrane in tako zaradi osnovnega sadja in zelenjave ustvarjamo prevelik in popolnoma nepotreben ogljični odtis,« je razlog za razvoj projekta opisal Paul Bavister, vodja oddelka za razvoj in raziskave londonskega arhitekturnega biroja. Ob tem so res neverjetni podatki o uvozu hrane v Veliko Britanijo. Pet velikih podjetij obvladuje 84 odstotkov britanskega trga prodaje sadja in zelenjave. Zaradi te v državi na leto nastane 5,2 milijona ton odpadne embalaže, saj je vse, kar je uvoženo, v trgovinah seveda lepo zapakirano. Kar 40 odstotkov te embalaže ni mogoče reciklirati.
»Vsaj pri osnovni zelenjavi in sadju bi morali biti samozadostni. Toda to bi imelo velik vpliv na našo prst in biodiverziteto, zato je treba razmišljati o alternativah,« je razložil Paul Bavister. Ob tem je dodal, da mora Velika Britanija do leta 2050 za 70 odstotkov znižati državni ogljični odtis, od katerega se zdaj skoraj 30 odstotkov nanaša le na proizvodnjo hrane. »Ti problemi pa se ne nanašajo le na Veliko Britanijo. Vse države imajo ali pa bodo imele podobne težave, zato je vnos kmetijstva v urbana okolja nujen korak v evoluciji urbanih okolij,« je opozoril strokovnjak. Če ob tem pomislimo še na naraščajoče število prebivalcev in vse večje povpraševanje po hrani, se lahko le vprašamo, kaj to pomeni za ruralno okolje, kakšen vpliv bo to imelo na kmetijsko okolje. »Vnos kmetijstva v urbano okolje in integriranje pridelave hrane v bivalne strukture lahko v prihodnosti olajša varovanje okolja v ruralnih območjih. Morebiti lahko z integriranjem pridelave hrane v mesta regeneriramo nekatere zdaj zelo obremenjene kmetijske površine,« razmišlja arhitekt.
Simbioza vrta in stavbe
Zaradi vseh teh razlogov so v londonskem biroju želeli razviti sistem, ki bi se integriral v urbano skupnost in bi v mesto vnesel idejo mini farm. Pri tem opozarjajo, da njihova ideja nikakor ni nadomestek za tradicionalno kmetijstvo, temveč le sodoben sistem, ki bi zmanjšal škodljive prakse v krogu produkcije in potrošnje sadja ter zelenjave. Poglaviten cilj je, da bi bila pridelava zelenjave kar najbližje točki potrošnje, se pravi trgovine. Zato se moduli za akvaponično gojenje zelenjave lahko namestijo neposredno ob zunanjost trgovinskih centrov. Z nosilci se namestijo na zunanjost objekta, vsak modul pa ima samozadosten sistem za gojenje zelenjave, vključno z uporabo meteorne vode, za ogrevanje pa toplotne izpuhe stavbe.
Modularni akvaponični vrt se postavi brez večjega vpliva na že obstoječe stanje in se lahko prilagaja stavbi. Ker kot dodaten ovoj okoli stavbe hkrati skrbi za boljšo izolacijo, to pomeni manjšo izgubo toplote pozimi in zaradi rastlin ohranjanje nižjih temperatur poleti. Prav tako je sistem prilagodljiv na različne podnebne razmere. »Naš sistem z obstoječo stavbo in njenim sistemom tvori simbiozo. Menimo, da je to res navdušujoč razvoj v smeri urbanizacije kmetijstva,« so prepričani v londonskem biroju. Tako meni tudi mednarodna arhitekturna srenja, saj je bil modularni akvaponični sistem uvrščen na seznam najboljših eksperimentalnih projektov na lanskem svetovnem festivalu arhitekture WAF v Nemčiji.
Vrt integriran v stavbe prihodnosti
»Sistem je namenjen tipičnim komercialnim stavbam, toda lahko se uporabi kjer koli. Skupaj z Bristol Fish Project razvijamo mikromodule, ki bi jih lahko uporabili v domačem okolju, saj niso večji od hladilnika, ali pa denimo v kavarnah in restavracijah. Možnosti je res veliko,« je navdušen Paul Bavister. Vesel bi bil, če bi njihov sistem videl na fasadi Ikeinih trgovin. »Ikea išče in raziskuje akvaponične ideje ter je na tem področju res odprta za inovacije.«
V biroju Flanagan Lawrence razmišljajo tudi o drugih tehnoloških rešitvah urbanih kmetij prihodnosti. Skupaj s podjetjem LettUs Grow raziskujejo možnost aeroponike, to se pravi gojenja zelenjave brez vode, kjer korenine rastejo v vodni meglici. Na tak način se porabi skoraj 95 odstotkov manj vode kot pri tradicionalni pridelavi zelenjave. Prepričani so namreč, da bo v prihodnosti pri gradnji urbanih poslopij pridelovanje zelenjave že vključeno v načrt stavbe.
