Mnenje njegove dolgoletne politične sopotnice Barbare Brezigar, danes vrhovne državne tožilke, je že nakazalo, da se bo sodni postopek iztekel njemu v prid. Vrhovni sodniki niso poskrbeli za presenečenje. Ugodili so zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavili pravnomočno obsodbo Franca Kanglerja v zadevi podžupanje Astrid Bah in postopek vrnili v ponovno sojenje. Kazenska evidenca državnega svetnika je zato znova brezmadežno prazna.
Novico o sodbi vrhovnega sodišča, ki jo je danes objavil Večer, je navsezgodaj pospremil tvit Nove ljudske stranke: »Kdaj boste začeli pisati o hujših kršitvah človekovih pravic Francu Kanglerju? Se vam zdi to normalno da nekdo za politični obračun zlorablja policijo tožilstvo in posamezne sodnike?« Kangler je tvit delil nemudoma.
Posredoval za mično podžupanjo
Zaradi posredovanja pri zaposlitvi Bahove je bivšega župana mesta Maribor doletela pogojna obsodba na sedem mesecev zapora. Tožilstvu je uspelo dokazati, da je med januarjem 2009 in novembrom 2010 sprejemal koristi za nezakonito posredovanje. Župan je izkoristil svoj vpliv na svojo strankarsko kolegico, direktorico medobčinskega stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman, da je zaposlila Kanglerjevo mično podžupanjo, 22-letno članico podmladka Slovenske ljudske stranke.
Direktorica sklada je še uredila, da so Bahovi, s katero je Kangler imel zelo intimen prijateljski odnos, povrnili stroške že plačane šolnine za podiplomski študij. Zaradi tega je bila Vindiš-Furmanova obsojena na pogojno zaporno kazen, a je sodba zastarala, še preden bi utegnila postati pravnomočna.
Obsodba Kanglerja je pravnomočnost doživela decembra 2016, njegovi zagovorniki pa so posegli po izrednem pravnem sredstvu in vložili zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej so med drugim navajali, da bi se moral iz postopka izločiti preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki se je podpisal pod vse prisluškovalne odredbe in s katerim naj bi bil Kangler v konfliktu še iz časov, ko je bil Žirovnik zaposlen v vodstvu Sove.
Argumentom Kanglerjeve obrambe je najprej pritrdila vrhovna tožilka Barbara Brezigar, v času vlade Janeza Janše pravosodna ministrica, vrhovna državna tožilka in ne nazadnje kandidatka za predsednico države s podporo SDS. »Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena glede očitka na račun videza nepristranskosti sodnika,« je ocenila Brezigarjeva. Prav tako je pritrdila navajanjem pritožnikov, da je bila Kanglerju kršena pravica do obrambe, ker sodišče ni ugodilo zahtevi po zaslišanju Žirovnika in bivših poslancev Rudija Mogeta in Jožefa Jerovška. Vrhovni sodniki so se strinjali z Brezigarjevo in tudi zato razveljavili obsodbo.
Kangler je bil na vrhovnem sodišču uspešen že drugič, prvič je leta 2014 dosegel razveljavitev pravnomočne obsodbe zaradi nezakonitega posredovanja pri dodelitvi občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. V ponovljenem postopku je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper bivšega župana. V obeh postopkih na vrhovnem sodišču je bila poročevalka Barbara Zobec, soproga ustavnega sodnika Jana Zobca.
Tožilstvo na misiji nemogoče
Postopek v zadevi Bah bo zastaral čez dve leti, ponovna obsodba pa ni verjetna, saj tožilstvo v postopku ne bo moglo uporabiti ključnega dokaza – prikrito posnetih telefonskih pogovorov. Ti so bili uporabljeni nezakonito, je namreč zdaj razsodilo vrhovno sodišče. Obtožni predlog zoper Kanglerja bi moralo tožilstvo vložiti najpozneje dve leti po poteku odredbe o izvedbi prikritih preiskovalni ukrepov, to je novembra 2011. Dejansko pa je bil kazenski pregon sprožen šele julija 2013.
Ali bodo morali tožilci zaradi te sodbe vrhovnega sodišča izločiti posnetke in prepise prisluškovanj tudi iz preostalih še odprtih postopkov zoper Kanglerja, ni povsem jasno. Mnenja pravnikov so si nasprotujoča. Vsekakor pa je obsodba bivšega župana brez uporabe prisluhov misija nemogoče.
