Hiter in priseben odziv voznika manjšega avtobusa mestnega potniškega prometa, ki je v soboto zaradi tehnične napake povsem zgorel na Slovenski cesti v Ljubljani, je preprečil morebitno hujšo katastrofo. Nastala je sicer velika gmotna škoda, saj je od vozila ostalo zgolj zunanje ogrodje, poškodovano je tudi postajališče Ajdovščina, na bližnji stavbi pa fasada, a bi lahko bile posledice veliko bolj tragične. Ko so vozilo zapustili vsi potniki, je voznik poskušal z gasilnim aparatom pogasiti dim, ki se je valil izpod armaturne plošče.
»Naredil je največ, kar je lahko. Požar se je namreč izredno hitro širil tudi zaradi visoke gorljivosti materialov v notranjosti vozila. Pri avtobusih namreč ni omejitve glede vgradnje materialov, v tem primeru je šlo za sedeže,« je hitrost razširjanja plamenov razložil Jože Ložnar Kranjc, namestnik poveljnika Gasilske Brigade Ljubljana. Šestnajst gasilcev je s štirimi vozili na kraj požara namreč prispelo že štiri minute po prejetju klica, a je od dizelskega avtobusa po nekaj minutah ostalo zgolj še zunanje ogrodje.
Nestrokovni posegi v inštalacijo
Statistični podatki Uprave RS za zaščito in reševanje kažejo, da požari vozil na slovenskih cestah sploh niso tako redki, kot si morda mislimo. Lani so jih namreč našteli 441, v zadnjih osmih letih pa jih je v povprečju zagorelo 385 na leto. Strokovnjaki za preprečevanje podobnih nesreč, ki nas lahko zelo udarijo po žepu, svetujejo strokovno, redno in ustrezno vzdrževanje vozil na primernih servisih, pomembno pa je še mirno in primerno ravnanje voznika, ko opazi, da je z vozilom nekaj narobe.
Tehnične napake so tudi sicer pogosto vzrok požara vozil, pa tudi poškodbe vozil in prometne nesreče, pravi Marko Lovše iz Uprave RS za zaščito in reševanje. »Večkrat so vzrok nestrokovne predelave in posegi v vozilo kot pa nesreče,« navaja Jurij Kočar, produktni vodja za dejavnostni servis pri AMZS. Gre za nestrokovne in nepooblaščene posege v električno inštalacijo ter vgradnjo nekakovostne opreme, ki ni originalni del za vozilo, največkrat pa jih lastniki za svoje jeklene konjičke naročijo iz Kitajske po spletu. »To so ponaredki navigacijskih sistemov, alarmnih naprav ali pa grelcev za sedeže, ki nam sicer lajšajo vsakdan, a so izjemno velika grožnja in tveganje požara,« opozarja Kočar.
Kaj storiti, če avtomobil zagori?
S primernim vzdrževanjem vozil na za to odrejenih servisih lahko morebitne požare na svojih avtomobilih preprečite. Če pa do tega vendarle pride, naši sogovorniki svetujejo, da vozilo čim prej ustavite na varnem mestu (a ne na bencinski črpalki, temveč v suhi travi ali pa odstavnem pasu), da z njim ne ogrožate sebe in okolice. »Nato naj vsi potniki mirno zapustijo vozilo in se umaknejo na varno. Ne hodite po nepotrebnem okoli vozila in ne ocenjujte nastale škode. Vozilo označite z varnostnim trikotnikom,« svetuje Lovše. Še bolj pozorni bodite na varnost, če vaš avtomobil zagori v predoru. Če ne morete zapeljati iz njega, avto postavite na skrajni desni rob vozišča in ga zapustite.
Če imate gasilnik, se gašenja lotite kar sami. Pri nas sicer niso del obvezne opreme za osebna vozila, razen za avtobuse in tovornjake, a jih ima po navedbah Kočarja zaradi vse večje ozaveščenosti veliko voznikov v prtljažniku. Pomagate si lahko še s katerim od priročnih gasilnih sredstev, kot so odeja, prevleka ali pesek. Če vas morebiti skrbi možnost eksplozije, ste lahko mirni. Te so namreč pri požarih vozil zelo redke.
»Lahko raznese kakšno eksplozivno telo, ki aktivira varnostne blazine, ali pa pnevmatiko in se sliši glasen pok. Ni pa to tako, kot bi razneslo rezervoar,« se Ložnar Kranjc zasmeji ob vprašanju, ali se pri požarih vozil večkrat odvijejo prizori eksplozij, kakršne vidimo v hollywoodskih filmih. Voznike miri tudi Lovše, ki pravi, da se požari na osebnih vozilih sicer lahko zelo hitro širijo, da pa je verjetnost za eksplozije zelo majhna. »Večja nevarnost je, da ostanete ujeti v gorečem vozilu in se zadušite s plini, ki nastanejo ob gorenju,« opozarja.
