»Dober dan,« obiskovalce hriba nad Begunjami na Gorenjskem, na katerem stoji cerkvica svetega Petra, pozdravijo delavci, ki menjajo strešno kritino objekta. »V bližini cerkvice je v teh dneh nevarno, raje naredite malo večji ovinek,« svetujejo mimoidočim. Pot, ki vodi mimo cerkve do vzletišča za jadralne padalce in naprej proti Sankaški koči, namreč prekrivajo gradbeni odri. »Dela bodo potekala predvidoma do konca avgusta, seveda je vse odvisno od vremena,« pravi župnik Begunj na Gorenjskem Matjaž Ambrožič.

Freske, stare skoraj pol tisočletja

Delavci trenutno menjajo kritino slovite cerkvice, uredili bodo tudi drenažo, obvode za meteorne vode, cerkev bodo začeli izsuševati in jo tako rešili pred uničujočo vlago. »Lesena streha je začela puščati, voda pa je prodrla tudi pod objekt,« pojasnjuje Ambrožič. Prenova bo tako pred propadanjem rešila freske, ki bodo čez nekaj let slovele 500 let obstoja.

»Freske so eno večjih ohranjenih del freskarskega mojstra Jerneja iz Loke,« pojasnjuje župnik Ambrožič. »Freske v prezbiteriju upodabljajo prizore iz legende o sv. Petru. Na ladijski slavoločni steni je prikazana poslednja sodba, šestindvajset prizorov na severni steni pa tvori enega najobsežnejših pasijonskih ciklov v slovenskem srednjeveškem stenskem slikarstvu,« pojasnjujejo v Turizmu Radovljica. Ambrožič opozarja, da bi podobna usoda propadanja brez nujne prenove čakala tudi rebra na gotskih obokih cerkvice.

Obnova bo po Ambrožičevih besedah stala okoli 50.000 evrov, financirajo pa jo z lastnimi sredstvi in darovi vernikov. Ker je cerkev spomeniško zavarovana, pri obnovi dobro in tesno sodelujejo s kranjskim zavodom za varstvo kulturne dediščine, dovoljenje zanjo pa so morali dobiti tudi od pristojnega ministrstva. Da se bo notranjost cerkve dokončno poslovila od vlage, bo trajalo nekaj let. »Potem upamo na posluh države pri restavriranju pol tisočletja starih fresk, saj bi bil za nas to prevelik zalogaj,« brez dlake na jeziku pove župnik.

Obiskovalce privabljata bogata zgodovina in neverjeten razgled

Cerkev svetega Petra ali cerkev na Gori je po besedah Saša Gašperina iz turistično-informacijskega centra v Begunjah na Gorenjskem, ki deluje pod okriljem Turizma Radovljica, ena najbolj priljubljenih izletniških točk v okolici, zato ni čudno, da so informacije v zvezi z njo med najbolj zaželenimi in iskanimi.

»Nekateri pridejo sem že poučeni in pripravljeni, drugi jo naključno opazijo in jih zanima, kako se tja pride. Tistim, ki bi jo želeli obiskati z avtomobilom, to odsvetujem, tudi če se ponašajo s terenskim vozilom,« pravi Gašperin. Počasen vzpon do cerkve pohodniku ne glede na izbrano pot, saj jih iz kraja vodi več, med njimi tudi s ključem označena Petrova pot, tudi s postanki ne vzame več kot 45 minut. Poleg bogate zgodovine cerkve Gašperin potencialne pohodnike opozarja tudi na neverjeten razgled. »Ta se težko primerja še s katerim na Gorenjskem. S svetega Petra se vidi Triglav, Blejsko jezero, otok, blejski grad. Kot razglednik je sveti Peter neprekosljiv. Zahtevnost vzpona do njega pa je ravno pravšnja tako za bolje kot za slabše telesno pripravljene.«

Zaradi razgleda je imel hrib s cerkvijo, ki je omenjena že v 14. stoletju, pomembno vlogo v času turških vpadov, opozarjajo v Turizmu Radovljica. Od tod so z ognjem opozarjali na nevarnosti, točo  pa je preganjal mežnar z zvonovi. Cerkev je veljala za pomembno romarsko točko že v 17. stoletju, o čemer pričajo tri kapele ob pešpoti iz vasi Poljče. Današnja cerkev je, dodajajo, z začetka 16. stoletja. Le da je bil zvonik prvotno prostostoječ, a so ga v obdobju baroka prizidali cerkvi. Poleg cerkve stoji mežnarija iz 17. stoletja.