Kako daleč je prišla situacija, je bilo videti 18. junija, ko je Japonsko zajel potres z magnitudo 6,1. V Osaki, žarišču potresa, so iztirili vlaki, promet je prenehal delovati, ljudje niso mogli pravočasno priti v službo ali v šolo. Po poročanju agencij so v potresu umrli trije, okoli 100 pa jih je bilo ranjenih.
Ob takšnem dogodku bi človek pričakoval solidarnost in razumevanje, zlasti od svojih nadrejenih. A je neko dekle na twitterju zapisalo: »Ko je bilo jasno, da fant ne bo mogel priti v službo, je svojemu šefu to sporočil po elektronski pošti. Odgovorili so mu, naj se prosim zglasi v službi, kjer bo prejel svojo dnevnico. Ko je prišel tja, za kar je potreboval uro in pol, je ugotovil, da so opoldne vsi zapustili stavbo. Za pot domov je potreboval še eno uro in pol. Z Japonsko je nekaj zares narobe!«
Prav tako se je na na twitterju pošalil še en uporabnik. Zaposleni: »Halo, kdo kliče?« Delodajalec: »Hvala za današnje opravljeno delo. Opazil sem, da niste oddali poročila, je ve v redu?« Zaposleni: »B..b..bil je potres.« Delodajalec: »Rok za oddajo je jutri, kajne?«
27 odstotkov anketiranih je razmišljajo o tem, da bi ubili svojega šefa
Očitno skrb za zaposlene velja le do točke, da delodajalec lahko preveri, če je oseba sposobna opraviti svoje delo. Zaskrbljujoče stanje potrjuje tudi nedavno opravljena raziskava agencije Shirabee. Vzorec so opravili na 1006 moških in ženskah, starih od 20 do 69 let, ki so jih vprašali, če so že kdaj razmišljali o tem, da bi ubili svojega šefa. Kar 27 odstotkov vprašanih je odgovorilo z »da«.
To pomeni, da ima vsak četrti Japonec morilska nagnjenja. Z upoštevanjem tega, da se je morda kdo pri odgovoru pošalil in vprašanja ni vzel preveč resno, je rezultat vseeno pokazatelj nekakšnega čudnega stanja, pišejo pri Japan today.
Mnogi ugotovitve komentirajo, da ne glede na to, da frustracije izhajajo realnega stanja, bi si morali zaposleni brez slabe vesti vzeti bolniško, ko jo potrebujejo, ali pa dati odpoved. To je ne glede na vse veliko bolj zdravo, kot pa gojiti neprijetna čustva leto za letom.
