Nemška kanclerka Angela Merkel in vodja bavarske krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer sta se najprej sešla v pisarni predsednika bundestaga Wolfganga Schäubla, ta pa je novinarjem pred začetkom srečanja z vodstvom krščanskodemokratske unije (CDU) izrazil upanje, da se bodo znova videli, še preden se bo znočilo. Trajalo je nekoliko dlje, podrobnosti dogovora pozno ponoči še niso bile znane, je pa Seehofer že sporočil, da ostaja minister. Današnji dan je v Nemčiji minil v spraševanju, ali se bo po lanskih septembrskih volitvah težko sestavljena velika koalicija CDU/CSU s socialnimi demokrati (SPD) kot opazovalci vendarle obdržala. Informacije o nedeljskem sestanku vodstva CSU v Münchnu, ki se je zavlekel pozno noč, so bile zelo skope, delno je dogajanje na njem vendarle danes zjutraj pojasnil sam Seehofer. Potrdil je govorice, da je ponudil odstop z obeh omenjenih položajev še v tem tednu, če bo na zvezni ravni uveljavljena migrantska politika kanclerke Angele Merkel oziroma če mu ne bo kot notranjemu ministru uspelo migrantom zapreti nemške meje.
Seehofer namreč ni zadovoljen z dogovorom, ki ga je Merklova z velikimi težavami dosegla na vrhu Evropske unije konec minulega tedna, na katerem so se na koncu dogovorili o ustanovitvi tako imenovanih nadzornih centrov za migrante, ki bi jih na temelju prostovoljnosti vzpostavili v članicah in tudi na njihovi migrantski poti proti EU. Kanclerka je po vrhu dosegla tudi dvostranske dogovore s šestnajstimi članicami o sprejemu v Nemčiji zavrnjenih prosilcev za azil, a tudi to Seehoferja ni zadovoljilo.
Horst Seehofer sicer že od vstopa v sedanjo zvezno vlado vztraja pri zaostrovanju migracijske politike, pri čemer precej megleno operira s svojim »velikim načrtom«. Nemškim medijem je iz njega uspelo izbrskati nekaj opornih in predvsem spornih točk, med njimi povečanje števila lokacij, s katerih bi izvajali deportacije imigrantov, pri čemer naj bi te uredile zvezne dežele kar v okviru zaporov. Predvideva tudi spremembo postopkov za pridobivanje azila s prenosom dela sodnih stroškov na same prosilce, predvsem pa bi migrante s Sredozemskega morja vračal v zanje v severni Afriki vzpostavljene »varne kraje«, dejansko zbirna taborišča.
Seehofer »vzel za talca vso Evropo«
Omenjeni načrt je bil na mizi nedeljskega sestanka vodstva CSU, a po pisanju časnika Die Welt kot program predsednika bavarske stranke in ne nemškega notranjega ministra. Samo ministrstvo naj bi pripravljalo ločen migracijski program, ki pa bo postal aktualen v primeru dejanskega Seehoferjevega odstopa in brez morebitnega razhoda sestrskih CDU in CSU ter razpada koalicije s socialdemokrati (SPD).
Ti so danes skupaj z Zelenimi izrazili pripravljenost na vsakršen rezultat pogajanj sestrskih krščanskih strank, vključno s predčasnimi volitvami. V sami krščansko-demokratski uniji (CDU) pa so čez dan navajali, da so pripravljeni na dodatne koncesije CSU, ter izražali upanje, da bo do končnega dogovora s krščanskimi socialisti vendarle prišlo.
Sigmar Gabriel, bivši zunanji minister iz vrst SPD, je drugačnega mnenja. Na twitterju je zapisal, da je Seehofer nesposoben za delo v federalni vladi. »Vso Nemčijo in Evropo je vzel za talca. Vse to brez primere škodi demokraciji in naši državi. Jeza zaradi take neodgovornosti vas spodbuja, da zakričite: Stop!« je zapisal. Tudi njegov naslednik Heiko Maas je po srečanju z bolgarsko kolegico Ekaterino Zaharievo dejal, da spor notranjega ministra s kanclerko ne škodi samo podobi Nemčije, ampak najprej in najbolj nemški vladi sami. Pri tem je izrazil polno podporo nemški kanclerki Merklovi in njenim prizadevanjem za sprejem skupnih Unijinih ukrepov za zajezitev sekundarne migracije vključno s ponujeno nemško pomočjo pri varovanju bolgarske zunanje meje EU od prihodnjega meseca naprej.
Seehofer ima kot veteran bavarske in nemške politike za seboj težko politično leto. Že lani spomladi naj bi razmišljal o umiku, a so ga pregovorili, naj stranko popelje na še ene zvezne volitve. Na njih se je CSU slabo odrezala in pritisk nanj, naj se odpove vsaj enemu od dveh vodilnih položajev, je še narasel. Konec lanskega leta je privolil, da položaj ministrskega predsednika Bavarske prepusti svojemu največjemu rivalu Markusu Söderju. V zameno je lahko ostal na čelu CSU, hkrati pa se je pripravljal na prestop nazaj v zvezno vladno politiko, čeprav je javno vedno zatrjeval, da tega ni več v njegovih načrtih.
