Do cilja bodo morali tekmovalci premagati 130 kilometrov, tri alpske prelaze in 2000 metrov višinske razlike. Slikovita trasa bo tudi letos potekala skozi enajst slovenskih občin in na avstrijskem Koroškem.
Najzahtevnejši kolesarski maraton v Sloveniji že 12. leto zapored predstavlja enega največjih izzivov med rekreativnimi kolesarji. »Na trasi tekmovalce čakajo trije alpski prelazi – Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Start in cilj kolesarskega maratona je vsako leto v Kamniku, slikovita trasa pa udeležence vodi ob štirih alpskih rekah in čez tri prelaze, ki so v zgodovini tako ali drugače ločevali ljudi, jezike, kulture…« kolesarski maraton opiše Nika Vrhovnik iz organizacijske ekipe.
Potem ko se je preizkusa vzdržljivosti lani udeležilo nekaj manj kot 600 kolesarjev, organizatorji tudi letos pričakujejo odlično udeležbo. Na startu v Kamniku se nadejajo kolesarske druščine iz Slovenije in tujine. Glede na pretekle izkušnje bo med udeleženci skorajda zagotovo tudi kakšen bodoči kolesarski prvak svetovnega kova. Med zmagovalce maratona sta se namreč v preteklih letih zapisala tako Primož Roglič, danes najboljši slovenski kolesar vseh časov, ki je ciljno črto maratona Alpe najhitreje prečkal leta 2012, in Luka Mezgec, najboljši sprinter med slovenskimi profesionalnimi kolesarji, ki je lovoriko maratona Alpe še kot gorski kolesar osvojil leta 2009.
Premierno kategorija električnih koles
Ne le izkušeni, na svoj račun bodo v nedeljo prišli tudi manj kondicijsko pripravljeni kolesarji. Organizatorji maratona bodo namreč letos kot pilotni projekt predstavili kategorijo ebike. »Kot prvi bomo na rekreativnem cestnem maratonu na tak način omogočili udeležbo tudi kolesarjem z električnimi kolesi znotraj posebne enotne kategorije. Za kolesarje s slabšo telesno pripravljenostjo bo to zagotovo priložnost, da lažje premagajo vzpone na maratonu, uživajo v slikoviti pokrajini, so športno aktivni in, ne pozabimo, tudi ekološko ozaveščeni, saj bi se konec koncev na pot okoli Kamniško-Savinjskih Alp lahko podali tudi na način, ki je okolju manj prijazen,« meni Vrhovnikova. Startno-ciljni prostor bo zaradi del ob kamniški obvozni cesti na obrobju Kamnika – ob športnem stadionu Mekinje. Prvi del trase, v katerem se kolesarji ogrejejo, se vije med polji, ko cesta zavije v dolino reke Kokre, pa se začenja hriboviti del poti.
»Na Jezerskem se odpre prekrasen pogled na gore, visoke več kot dva tisoč metrov. Na Jezerskem vrhu, prvem prelazu na poti, se pokrajina odpre na sever proti avstrijski Koroški. Sledi spust po lepi turistični cesti proti Železni Kapli. Vzpon na Pavličevo sedlo je najtežji, pa tudi najlepši del poti. Slikovita cesta pelje mimo gorskih kmetij do prelaza na višini 1400 metrov. Spust v Logarsko dolino je za ohladitev, vožnja skozi Solčavo, Luče in Ljubno pa nam pričara lepote doline ob reki Savinji. V Gornjem Gradu je čas za oddih in pripravo na zadnji vzpon – na Črnivec. Ko osvojijo Črnivec, je na vrsti le še 15-kilometrski spust proti cilju,« traso slikovitega maratona, katerega pobudnik je bil Janez Jarm, opiše sogovornica.
Lani je bilo že 33 žensk
Prvo leto se je maratona udeležilo okoli 250 kolesarjev. »Potekal je leta 2007, v času, ko Slovenija še ni bila del schengenskega območja, kar je pomenilo, da so morali vsi udeleženci prečkati mejo z osebnim dokumentom (organizatorji smo morali mejnim organom vnaprej sporočiti imena in priimke ter številko osebnega dokumenta),« se spominja Nika Vrhovnik.
Enega najzahtevnejših kolesarskih maratonov na naših tleh se vsako leto udeleži tudi čedalje več predstavnic nežnejšega spola. Lani je bilo med 600 moškimi udeleženci 33 žensk, glede na novo kategorijo ebike pa organizatorji letos pričakujejo še pestrejšo zasedbo kolesark.
