v Dnevniku, 20. junija 2018, ste v javnem pismu pod naslovom Intervjuju z Vlasto Nussdorfer ob rob, v katerem je varuhinja govorila o spolnih zlorabah otrok in med drugim omenila, da bi odprava celibata zmanjšala število spolnih zlorab, med drugim zapisali, da bi bil še boljši ukrep prepoved krsta otrok. Varuhinji očitate, da je opustila skrb za najvišjo korist otrok, saj po vašem mnenju ni naredila ničesar, da se »opusti protiustaven krst otrok«. Očitate ji tudi, ker se »kot predstavnica državljanov pojavlja na katoliških mašah, pa čeprav je po ustavi država ločena od cerkve«, in se sprašujete, ali s tem ne krši ustave in človekovih pravic vseh, ki niso katoliki in je niso pooblastili, da v njihovem imenu sodeluje pri katoliški maši.

V zvezi s krstom otrok je varuh človekovih pravic RS (varuh) obravnaval nekaj pobud, o čemer smo poročali v letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 2016. Stališče varuha do problematike ostaja nespremenjeno, obravnavane pobude pa kažejo na aktivnost institucije in na možnosti za ukrepanje, ki jih varuh v zvezi s to temo ima.

Na nas se je med drugimi obrnila Koalicija za ločitev države in Cerkve v zvezi s peticijo za prepoved krsta dojenčkov, ki jo je naslovila tudi na vlado in državni zbor. Prepoved krsta dojenčkov je utemeljevala z 41. členom Ustave RS, ki opredeljuje svobodo vesti, in 56. členom, po katerem otroci uživajo posebno varstvo pred telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Navedla je tudi nekaj posledic krsta, ki da vplivajo na pravice dojenčka, na primer, da se dojenčku vzame verska svoboda, ker iz Katoliške cerkve ni celovitega izstopa, da otrok s krstom postane ud Cerkve in ne pripada samemu sebi, da je krst neizbrisno znamenje, da se mora krščenec udeleževati misijonske dejavnosti Cerkve ter da mora biti poslušen cerkvenim predstojnikom in materialno podpirati Cerkev.

Koaliciji smo pojasnili, da bi bila podlaga za prepoved krsta s formalnega vidika lahko določena le z zakonom, in jo seznanili, da varuh nima zakonske iniciative, zato ne more neposredno predlagati zakonov ali njihovih sprememb. Seznanili smo jo tudi, da lahko spremembo obstoječe zakonske ureditve ali novo zakonodajno ureditev predlagajo tudi posamezniki, če zberejo najmanj pet tisoč podpisov volilcev, ki predlog podpirajo (88. člen Ustave RS). Takrat je peticijo namreč podpisalo 1747 ljudi. Ker se je koalicija s peticijo že obrnila tudi na vlado, je bila to po oceni varuha ustrezna pot, da bi lahko kar najhitreje do spremembe zakonodaje tudi prišlo, kar smo ji sporočili.

Podali smo tudi načelno stališče in menili, da bi sprejetje zakonske določbe, za katero se koalicija zavzema, od zakonodajalca terjalo zahtevno tehtanje med ustavno varovanimi pravicami. Krst dojenčka je trenutno v domeni svobodne odločitve staršev otroka, ki temelji v 54. členu Ustave RS. V skladu s tem členom imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke, to pa se jim lahko omeji ali odvzame le na podlagi zakona in če je to potrebno zaradi varovanja otrokovih koristi. Odločitev o krstu dojenčka temelji tudi na splošni svobodi ravnanja staršev (35. člen Ustave RS). Morebitna prepoved krsta dojenčkov bi pomenila tudi poseg v pravico staršev iz 54. člena Ustave RS v povezavi z njihovo svobodo vesti iz 41. člena. Zakonodajalec bi moral torej v tem primeru opraviti tehtanje, ali so za prepoved krsta dojenčkov utemeljeni razlogi, s katerimi bi dopustno posegli v navedene pravice staršev.

Več o drugih pobudah je zapisano v letnem poročilu varuha za leto 2016 na straneh od 71 do 73.

* * *

Glede vaših vprašanj o udeležbi varuhinje pri sveti maši pojasnjujemo, da se varuhinja odzove vabilu vseh cerkva in veroizpovedi v Sloveniji, če ji delovne obveznosti to dopuščajo. Leta 2013 se je na primer udeležila slovesnega polaganja temeljnega kamna za islamski kulturni center v Ljubljani, leta 2017 tudi maše in slovesnosti v evangeličanski cerkvi v Ljubljani. Odzove se tudi vabilu predsednika Slovenske škofovske konference k udeležbi pri sveti maši za domovino.

Menimo, da je treba spoštovati svobodo izražanja veroizpovedi ter verska čustva in prepričanja vseh posameznikov in posameznic ter pripadnikov verskih skupnosti, ne glede na to, ali gre za krščansko, islamsko, judovsko ali katero drugo vero. Spoštovanje vseh veroizpovedi v Sloveniji pomeni tudi to, da se nekdo, kot je varuh(inja), spoštljivo odzove vabilu cerkvenih dostojanstvenikov ter tudi tako prispeva k spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga ter napredku pri vzajemnem razumevanju in spoštovanju. Po 7. členu Ustave RS so država in verske skupnosti ločene, verske skupnosti pa enakopravne in njihovo delovanje je svobodno. Odziv na vabila verskih skupnosti ne pomeni delovanja v nasprotju z ustavno ureditvijo, temveč na simbolni ravni prispeva k spoštovanju svobode veroizpovedi.

Lep pozdrav!

Nataša Kuzmič

svetovalka varuha za odnose z javnostmi