Kakor koli preberem navedeno formalno »uravnoteženost spolov«, sklepam, da bo FF vsake tri leta spreminjala svoje pravne in administrativne akte, pri čemer bo enkrat ženska slovnična oblika veljala tudi za moške, v naslednjem triletnem obdobju pa moška slovnična oblika tudi za ženske. Zgolj zaradi formalne »uravnoteženosti zastopanosti spolov« bo torej senat fakultete vsaka tri leta spreminjal (menjaval) svoje temeljne uradne listine. Postavlja se vprašanje, ali je to razumno, saj je znano, da se temeljni pravni in administrativni akti fakultet spreminjajo ob pomembnejših študijskih reformah. Hkrati si težko predstavljam stvarne učinke nenehno spreminjajoče se fakultetne zakonodaje. Ali senat FF res nima pametnejšega dela kot periodično triletno spreminjanje svojih pravnih in administrativnih aktov?
Tudi zagovorniki omenjenega sklepa me ne prepričajo. Ena od predlagateljic, ki v imenu »uravnoteženosti zastopanosti spolov« zagovarja uvedbo ženske slovnične oblike v vse uradne fakultetne akte, namreč v svojem prepričevalnem zapisu (Sobotna priloga Dela, 16. junij) dosledno uporablja moško in žensko slovnično obliko. In tako beremo o članicah in članih delovne skupine (ki je predlagala nenavadno spremembo fakultetnih aktov), beremo o senatorjih in senatorkah, nasprotnikih in nasprotnicah… Samoumevno se postavlja vprašanje, zakaj v interesu »uravnoteženosti zastopanosti spolov« uradni akti FF ne vsebujejo obojespolne rabe.
Kaj je narobe z besednimi zvezami študenti in študentke, asistent in asistentka, profesor in profesorica, dekan in dekanka ter podobno? Z obojespolno rabo samostalnika z ustreznim prilagajanjem glagolskih in drugih oblik je mogoče preseči domnevno seksistično razumevanje zdajšnjih fakultetnih uradnih aktov. Obojespolna raba samostalnika »uravnotežuje zastopanost spolov« in se izogne »rabi spolno občutljivega jezika«, zaradi katerega bo FF vsake tri leta spreminjala svoje temeljne akte. V obojespolni rabi samostalnika se lahko prepozna tudi »kateri koli spol«, ki je menda prav tako razlog za nenavadno spreminjanje fakultetne zakonodaje. Tudi utemeljitev triletnega spreminjanja temeljnih fakultetnih aktov v imenu »uravnoteženosti zastopanosti spolov«, ki jo je bilo slišati v eni od TV-oddaj od tamkajšnjega pristojnega slovenista, ne prepriča. Še manj prepriča utemeljevanje tamkajšnjega dekana.
Še najmanj pa prepriča stališče ene od zagovornic nenavadnega spreminjanja fakultetnih pravnih in administrativnih aktov, ki meni, da je vprašanje spolno občutljive rabe jezika v aktih FF vendarle treba »začeti s prvim korakom«. Postavlja se namreč vprašanje, ali je kratkoročno eksperimentalno spreminjanje fakultetne zakonodaje res pravšen prvi korak. Zagovornica prvega koraka tudi meni, da je sprejeti sklep »mogoče kadar koli spremeniti«. Kolikor vem, fakultetnih pravnih in administrativnih aktov ni mogoče kadar koli spreminjati. Za takšno spreminjanje fakultetne zakonodaje je potrebno precej časa, nekaj premisleka in… pameti. Zdi se, da je spreminjanje zakonodaje bolj zadnji kot prvi korak. Naj razume, kdor more…
Seveda dopuščam tudi možnost, da nisem ne pristojen ne dovolj moder, da bi razumel ukrep filozofske fakultete. A hkrati me vodi pregovor, ki pravi, kdor molči, se zdi, da se strinja.
Silvo Kristan, Podkoren