Pojmo lepo po Partizanski, od Triglava pa do Jadrana so štirje klasični trgovci, pa še nekaj manjših beteg, potem pa še diskontni trojček na manj kot pol kvadratnega kilometra površine. V nekdanji hali Kraškega zidarja blizu Jadrana je vsaj danes evforija, pa nisem prepričan, da se bodo pred blagajnami gnetili samo socialno ogroženi, ampak tudi tisti, ki imajo vsega preveč. Tistih 10 odstotkov otvoritvenega popusta na vse deluje podobno kot zmage naših na svetovnih prvenstvih. Če zanemarimo kakovost, boste tam težko našli uveljavljene dražje blagovne znamke. Če pa, niso iz Slovenije.

Prav tam je kakšne pol leta nastopal s performansom Živadinov in Sežana, ki je tisti dan postala mesto, je dobila prvi mestni avtobus, ki je vozil od ljudske univerze do Kraškega zidarja. Sežana še zdaj nima javnega prevoza do Trsta, če zanemarimo jutranji avtobus. To poletje naj bi začel voziti direktni vlak iz Sežane v Trst.

Sežani pa pripada (ne)slavni rekord mesta v Sloveniji, ki ima največ trgovin na prebivalca. Mogoče bo komunalni prispevek od najnovejšega trgovca pomagal, da se bo uredilo zapuščeno infrastrukturo na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči in odstranilo nadstreške in kabine. Sežani prav nič ne pomaga večanje trgovcev, ker če hoče mesto ostati, mora zagotoviti tudi mestni avtobus vsaj na dve uri čez dan do Trsta in nazaj. Ker so že v avstro-ogrskih časih večkrat na dan sopihali brzovlaki v Trst, Benetke in Simplon ekspres iz Istanbula do Pariza, ni hudič, da se končno ne uredi avtobusna linija Sežana–Trst in nazaj. Obe Gorici s tem nimata nobenih težav. Linija Nova Gorica–Goricia je med ljudmi dobro sprejeta.

Tomaž Švagelj, Štanjel