Kot negativen primer je navedla center Moria na otoku Lezbos, kjer je bilo maja po podatkih nevladne organizacije Zdravniki brez meja več kot 7000 ljudi, pri čemer je prostora samo za 2500.
»Kombinacija prenapolnjenosti, pomanjkljive varnosti, slabih higienskih pogojev, bližajočih se visokih poletnih temperatur in negotovosti migrantov o prihodnosti lahko vodi v resne težave, če niso naslovljene takoj,« je po petdnevnem obisku v Grčiji poudarila Mijatovičeva.
»Še veliko je treba storiti za zaščito človekovih pravic tistih, ki so primorani zbežati iz svojih držav,« je povedala. Grčijo je pozvala predvsem k izboljšanju pogojev v žariščnih točkah, ki so namenjene obravnavi beguncev in migrantov, ki prihajajo iz Turčije.
Nadzor nad centrom Moria bi lahko prevzela EU
Voditelji članic EU so se sicer pred tem dogovorili o vzpostavitvi »nadzorovanih centrov« za migrante v članicah unije po načelu prostovoljnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem povedal, da bi lahko za center na Lezbosu, ki ga zdaj upravlja Grčija, odgovornost prevzela EU.
Atene pa so ob robu vrha z Berlinom sklenile dogovor o vračanju migrantov iz Nemčije, ki so bili pred tem že registrirani v Grčiji. Podrobnosti tristranskega dogovora, pri katerem bo sodelovala še Španija, morajo sicer še določiti.
Na vrhu EU so sicer sklenili tudi dogovor o platformah za izkrcavanje migrantov zunaj unije, s katerimi naj bi uničili poslovni model tihotapcev z migranti.
