V tej zgodbi gre za kritiko britanskih oblasti, ker so – da bi ohranile posebne odnose z ZDA – ne samo zamižale, ko je ameriška vlada s programom mučenja po napadih 11. septembra 2001 kršila demokratične norme, ampak najmanj dvakrat pri mučenju tudi sodelovale. Sicer ne ravno vlada, ampak uslužbenci britanskih varnostnih služb, torej vohuni. Britanske varnostno-obveščevalne službe so Američane oskrbovale z obveščevalnimi podatki tudi potem, ko so vedele ali sumile, da so mučili že več kot dvesto pripornikov. Predsednik odbora Dominic Grieve je poudaril, da so Američani to počeli popolnoma nezakonito.
Kar dve poročili o tem, ki jih je pripravil ta strankarsko mešani odbor, sta zelo neprijetno branje za premierko Thereso May, ki naj bi imela kmalu (12. julij) v gosteh ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je lani dejal, da mučenje deluje.
Nova spoznanja o britanskem početju
»Bondova« MI6 in druge britansko varnostno-obveščevalnijh službe so od vsega začetka ne samo vedele, da Američani mučijo teroristične osumljence, ki so jih polovili in zaprli po napadih v ZDA 11. septembra 2001, ampak so občasno celo sodelovale pri tem. Med drugim tako, da so pripravile vprašanja za zapornike. Britanci so zdaj prvič izvedeli, da je bilo, kot je napisal eden od domačih komentatorjev, »britansko sodelovanje v nezakonitem in barbarskem programu ugrabljanja in mučenja ljudi, ki ga je v okviru razvpite vojne proti terorju blagoslovil tedanji ameriški predsednik George Bush mlajši, veliko globlje in bolj intenzivno, kot so jim govorili do zdaj«.
Organiziranje krajev za mučenje?
Poročilo odbora za obveščevalne in varnostne zadeve je sprožilo zahteve po neodvisni preiskavi, ki bi jo vodil imenovani sodnik. V poročilu so poudarili, da so bili britanski obveščevalci najmanj dvakrat navzoči pri mučenju pripornikov. Predsednik odbora, konservativni poslanec Grieve, ki je nekdanji javni tožilec, pravi, da je britanska vlada organizirala mučenje ameriških ujetnikov, osumljenih terorizma, v državah »z zelo dvomljivim spoštovanjem človekovih pravic, za katere je vedela, da bodo zelo verjetno dovolile mučenje in nehuman odnos do ujetnikov«. Njegov odbor, ki je sporno britansko sodelovanje preiskoval tri leta, ocenjuje, da ni nobenega dvoma, da so britanske oblasti vedele, kaj se dogaja. Priznava pa, da niso odkrili tako imenovane »pištole, iz katere se kadi« – konkretnega dokaza, da je uradna politika zavestno ignorirala mučenje in nehuman odnos do ujetnikov.
Premierkina opravičila
Premierka Mayeva, ki je bila sedem let nedvomno dobro obveščena notranja ministrica, opravičujoče pravi, da del osebja britanskih tajnih služb »ni bil pripravljen na izzivov polno okolje svojega delovanja«, s katerim se je moral soočiti. Priznala je sicer, da je predolgo trajalo, da so v Britaniji spoznali, da je vodenje in usposabljanje osebja varnostno-obveščevalnih služb neustrezno. Zdaj naj bi bile te službe veliko bolj usposobljene za takšne izzive. Kaj naj bi to pomenilo? Uradne razlage ni, po neuradni pa so uvedli nova pravila igre, po katerih se morajo varnostno-obveščevalne službe posvetovati s pristojnimi ministri, če mislijo mučiti ali sodelovati pri mučenju osumljencev, če naj bi bilo to v državnem interesu Britanije.
