Pri tej odločitvi gre predvsem za željo po utrjevanju skupnostih vezi. Kristijan Kranjčan je nastopil s projektom Drumming Cellist, ki združuje violončelo in bobne, a tudi svoje godalo spretno razširja v tolkalo, po katerem udarja in tapka. Krmari med diskretnimi in drobnimi fragmenti ter sega do spevnejših in filmskih aranžmajev. Zvok je plastil tudi z elektronskimi napravami, pri čemer mu je mestoma pomagal Janez Dovč, sicer harmonikar, scenografski naboj Krajnčanovega izraza pa sta dovršila plesalca Žiga Krajnčan in Gašper Kunšek. Predstavil je večinoma novi material s prihajajočega albuma, za katerega je črpal pri slovanskih in grških mitih.
Vrnili so se kontrabasist Dave Holland, tablist Zakir Hussain, ki ga v rodni Indiji ne zaman naslavljajo z »ustad«, kar pomeni mojster, in saksofonist Chris Potter. Trio, ki je izšel iz razširjene postave Crosscurrents, stavi na spoj indijske klasične glasbe in jazza, ki ju povezuje afiniteta do improviziranja. Spajanje glasbenih tradicij sveta z jazzom je doseglo vrelišče v sedemdesetih letih, danes pa glasbila in druge vsebine vzhodnih izročil ne moremo več pojmovati kot novost ali posebnost, temveč so že prešli med jazzovske standarde. Sproščeno, a brez presežkov za avtoritete svojega kova so igrali avtorske skladbe, ki jih je zaznamovalo dopolnjevanje Hollanda in urnih tabel, Potter pa je že pri uvodni nakazal, zakaj slovi kot solist.
Eden vrhuncev prve polovice festivala je bil tudi četverček Portico Quartet, ki ga umeščamo v novi britanski jazzovski val in je ena boljših zasedb, ki računa na popularni zgib klasičnega in elektronskega instrumentarija, ki smo jih pred kratkim slišali pri nas. Ponudili so nekaj kompozicij z markantnega albuma Isla izpred desetletja in novega Music in the Age of Automation.
Novi vodja, novi prostori
Edin Zubčević, gonilna sila sarajevskega Jazz festa, se je kot novi umetniški vodja festivala pridružil starosti Bogdanu Benigarju in se zavzel za letošnji razširjeni brezplačni program na prostem, s čimer je k izkušnji jazza povabil širše občinstvo, kar mu je sodeč po obisku do neke mere tudi uspelo, čeprav je kot lani sitnarilo vreme. Odprtje osrednjega programa v parku so zaupali združenima zasedbama MTF in Sub-lime, ki sta vešče prepletali jazz, hiphop z emsijem Muratom in flamenko v režiji plesalke Urške Centa. Prav tako se je izkazal tolkalec Aleš Rendla, pedagog in stalni član Big banda RTV Slovenije, ki je nekoč muziciral tudi v zasedbi Begnagrad. S svojim sekstetom je predstavil novi album Sanjarije (Dreamings), ki ga med drugim informira zvočnost škržatov in vrenja polente.
Posebni poudarek gre bobnarju Zlatku Kaučiču, ki praznuje štirideseto obletnico delovanja, kar je podčrtal z izdajo peturnega albuma Diversity in retrospektivno razstavo fotografij. S triom December Soul se je podal na spokojna zimska prostranstva, nekoliko spominjajoč na avstralske The Necks, čeprav smo predvsem pri pianistu Stefanu Battagliji pogrešali več dinamike. Eksplozivneje in bolj telesno je zazvenel saksofonist Lovro Ravbar, znan tudi kot član pop rock skupine LeeLooJamais, ob podpori osemčlanskega benda, s katerim je udejanjil lanski album Get on Board.
Program na prostem so razširili s projektom Abeceda na odru pod platano, namenjenem predstavitvi, improvizaciji in eksperimentu mladih glasbenikov, ki se napaja v ideji o gradnji in krepitvi domače jazzovske ustvarjalnosti od spodaj. Abeceda poskuša omogočiti mladim, da najdejo svoj glas in izraz onkraj spon institucionalnega šolstva, ter jih opremiti z implicitnim znanjem, ki je nujno potrebno za učinkovito delovanje na mednarodni jazzovski sceni. Kurator delavnice, ki so bo danes končala s skupnim nastopom vseh sodelujočih, je bobnar in filozof Dré Hočevar. Dogajanje spremlja tudi fotografska razstava Petre Cvelbar, ki je v celoti posvečena ženskim pristopom k jazzu.
