Ugodna gibanja v javnih financah se tako nadaljujejo, Slovenija pa je že četrto trimesečje zapored ustvarila javnofinančni presežek. V zadnjem lanskem trimesečju je ta znašal 41 milijonov evrov oz. 0,4 odstotka BDP, v tretjem lanskem četrtletju 16 milijonov evrov oz. 0,1 odstotka BDP in v drugem trimesečju lani 66 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP.
K pozitivnemu javnofinančnemu saldu so po pojasnilih statističnega urada v največji meri prispevali visoki prihodki države. Ti že peto četrtletje zapored rastejo bistveno hitreje od izdatkov. V prvih treh mesecih letos so se glede na enako obdobje lani zvišali za 6,1 odstotka na nekaj manj kot 4,58 milijarde evrov.
Rast skupnih davčnih prihodkov je bila ob tem 7,7-odstotna in tako visoka ni bila že od drugega četrtletja 2008. Država je tako v prvem četrtletju letos pobrala za 165 milijonov evrov več davčnih prihodkov kot v enakem lanskem obdobju.
Skupni javnofinančni izdatki so bili v letošnjem prvem četrtletju medtem za 2,1 odstotka višji kot v lanskem prvem četrtletju, vendar je bila njihova rast podobno kot v zadnjih štirih četrtletjih precej nižja od rasti prihodkov. K rasti izdatkov so prispevale vse pomembnejše kategorije izdatkov, razen obresti. Izdatki za obresti so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani namreč ob ugodnih razmerah na finančnih trgih in ukrepih za prestrukturiranje dolga z menjavo dolarskih za evrske obveznice znižali za 12,5 odstotka.
Inflacija junija na letni ravni 2,1-odstotna
V Sloveniji smo imeli junija na letni 2,1-odstotno inflacijo, na mesečni ravni pa so cene življenjskih potrebščin ostale nespremenjene, je sporočil državni statistični urad. Letno inflacijo so višale predvsem cene goriv in energije.
Storitve so se junija na letni ravni podražile za 2,5 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 3,6 odstotka, cene trajnega blaga in poltrajnega blaga pa so se znižale za 2,2 odstotka oz. 0,9 odstotka, so zapisali na Sursu.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,9 odstotne točke, prispevale višje cene goriv in energije. Najbolj so se podražila tekoča goriva (+23,5 odstotka), trda goriva (+10,1 odstotka), dizelsko gorivo (+14,5 odstotka) in bencin (+9,2 odstotka).
Najbolj, za 0,2 odstotne točke, so letno inflacijo ublažile nižje cene avtomobilov, in sicer za 4,4 odstotka.
Na mesečni ravni so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake kot maja.
K padcu cen so 0,3 odstotne točke prispevale nižje cene sadja, oblačil in obutve, k mesečni rasti cen pa višje cene počitniških paketov, cene potniškega zračnega prevoza in naftnih derivatov.
Javni dolg je konec prvega četrtletja letos navzlic presežku v javnih financah dosegel malenkost manj kot 33 milijard evrov, kar je bilo za 1,14 milijarde evrov več kot konec leta 2017. V deležu od BDP se je javni dolg povečal za 1,5 odstotne točke na 75,1 odstotka BDP. Razlog za povečanje je zadolževanje državnega proračuna.
