Slovenskemu poslancu Zmagu Jelinčiču so zaradi sumov korupcije dosmrtno prepovedali vstop v prostore Sveta Evrope. Sumi se nanašajo na afero domnevnega pranja denarja, s katerim naj bi Azerbajdžan, ki ga od leta 2003 vodi predsednik Ilham Alijev, podkupoval politike v Evropi, da bi izboljšali ugled države.

Svet Evrope je Jelinčiča izključil zato, ker je 30. julija 2012 prejel 25.000 evrov od podjetja Metastar Invest. Podjetje naj bi bilo vpleteno v domnevno pranje denarja, s katerim naj bi azerbajdžanska oblast podkupovala politike v Evropi, zato je nakazilo Jelinčiču vzbudilo sum, da je ravnal v prid Azerbajdžana, ko je bil opazovalec tamkajšnjih volitev. Jelinčič ni odgovoril na prošnjo za pisna pojasnila, navaja poročilo, ki ga je skupščina Sveta Evrope izdala v sredo.

Enako sankcijo kot Jelinčiču je Svet Evrope izrekel še trinajstim nekdanjim članom, vsem na podlagi preiskave, ki se je končala aprila letos. V takratnem poročilu so svetovali nacionalnim institucijam in organom pregona, naj sami preiščejo zadeve, vendar ni znano, ali je Slovenija to upoštevala. Na policiji so dejali, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo dati odgovora. Novi predsednik državnega zbora Matej Tonin pa na Dnevnikovo prošnjo za izjavo o poslih poslanca državnega zbora ni odgovoril.

Zmago Jelinčič je izključitev označil kot smešno. »Zanimivo je, da si neka umirajoča organizacija jemlje pravico posegati v suverenost držav članic o tem, kdo jih bo zastopal v evropskih institucijah,« je dejal za Slovensko tiskovno agencijo.

Zmago Jelinčič je izključitev označil kot smešno. »Zanimivo je, da si neka umirajoča organizacija jemlje pravico posegati v suverenost držav članic o tem, kdo jih bo zastopal v evropskih institucijah,« je dejal za Slovensko tiskovno agencijo. Ne drži, da ni odgovoril na prošnjo Sveta Evrope za pojasnila, je dodal in poudaril, da se je odzval na dva »nesramna dopisa, nakar so objavili, da nimajo nikakršnih pripomb in da je moja zadeva čista«.

Že lani je Jelinčič mednarodni organizaciji za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP) dejal, da je 25.000 evrov dobil za prevod knjige Ukane pokojnega pisatelja Toneta Svetine v ruščino. Te knjige slovenska javnost (še) ni našla, na vprašanje o podjetju Metastar Invest pa Jelinčič ni odgovoril, dejal je le, da je nakazilo prišlo prek odvetniške pisarne FMMS. Zatrdil je, da je zadevo pregledala komisija za preprečevanje korupcije in ni ugotovila nepravilnosti, česar na komisiji niso niti potrdili niti zanikali.

Trikrat nadziral azerbajdžanske volitve

Jelinčič je bil član skupščine Sveta Evrope, v katero svoje delegacije imenujejo nacionalni parlamenti, med letoma 2008 in 2011. Za to institucijo je opazoval parlamentarne volitve v Azerbajdžanu leta 2010, naslednje leto pa parlamentarne volitve v Turčiji in Kirgiziji. Azerbajdžanske volitve je opazoval tudi leta 2005 za Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter tudi predsedniške volitve leta 2013, vendar ni znano, za katero organizacijo je takrat delal.

Po volitvah leta 2013 je spletna stran azerbajdžanskega predsednika objavila Jelinčičevo čestitko: »Ta zmaga potrjuje, da azerbajdžansko ljudstvo podpira velike uspehe in politike, ki so usmerjene v razvoj države na vseh področjih življenja. Hkrati bo pod vodstvom Ilhama Alijeva Azerbajdžan utrdil svoj položaj v mednarodni areni.« Jelinčič je bil na primer tudi med podpisniki zahteve, da Svet Evrope obsodi armensko zasedbo območja v Gorskem Karabahu, ki ga Azerbajdžan šteje za svojega.

Volitve leta 2013 je sicer opazovalo kar 50 različnih organizacij, vendar jih je samo OVSE, ki je najbolj kredibilen mednarodni opazovalec volitev, označil za sporne. V imenu organizacije Evropska akademija za opazovanje volitev jih je spremljal tudi slovenski evroposlanec Ivo Vajgl. Tega ni sporočil evropskemu parlamentu, kar je v nasprotju s pravili, vendar ni bil kaznovan.

Po trditvah neuradnih virov je takrat Britanec Michael Hancock v imenu tistih opazovalcev, ki se niso strinjali z OVSE, na hitro sklical tiskovno konferenco, na kateri je kritiziral OVSE in zagotavljal, da so bile volitve poštene. Hanckocku so že nekaj let prej očitali, da je poskušal od neke azerbajdžanske lobistične organizacije pridobiti denar, da bi pokril stroške dovoljenja za bivanje za zaposleno v svojem kabinetu, ki naj bi bila ruska vohunka.

2,5 milijarde evrov za ugled

Prav leta 2013 se je začelo razčiščevanje odnosov med azerbajdžanskimi oblastmi in nekaterimi politiki v Evropi. Poleg zapletov z oceno poteka volitev ga je sprožilo glasovanje o poročilu v Svetu Evrope. Večina članov sveta je v nasprotju s pričakovanji zavrnila poročilo Christopha Strässerja, ki je trdil, da je v Azerbajdžanu okoli sto političnih zapornikov. Nihče od slovenskih svetnikov, ki jim je Vajgl svetoval, naj glasujejo proti, poročila ni podprl. Vajgl je sicer leta 2013 dejal, da mu nikoli nihče iz Azerbajdžana ni ponudil podkupnine.

Septembra lani pa je mednarodna organizacija za preiskovanje organiziranega kriminala razkrila, da so azerbajdžanske oblasti ustanovile sklad z 2,9 milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov) z namenom, da izboljšajo svoj ugled v Evropi. Denar naj bi prek slamnatih podjetij nakazovali politikom, novinarjem in poslovnežem.

Največ denarja med člani Sveta Evrope naj bi prejel Volonte, okoli dva milijona evrov na račun ter neznani znesek v gotovini. Nekdanji nemški poslanec in član bavarskih krščanskih socialistov Eduard Lintner naj bi dobil 819.000 evrov. Obema je denar nakazovalo tudi podjetje Metastar Invest, ki je plačalo tudi Jelinčiču. Kar nekaj prič je preiskovalcem Sveta Evrope potrdilo, da je finski poslanec Jaakko Laakso delil poslancem bankovce po 500 evrov, belgijski poslanec Stefi Goris pa kuverte z denarjem. Včasih so denar dostavili kar v hotelske sobe poslancev, včasih pa so ga pustili v pisarnah nacionalnih delegacij, piše v aprilskem poročilu.

Poleg omenjenih so iz Sveta Evrope izključeni še Belgijca Alain Destexhe in Agustin Conde, nemška poslanka Karin Strenz, Poljak Tadeusz Iwinski, Šved Göran Lindblad, Norvežanka Karin Woldseth ter Azerbajdžanci Gultakin Hajibaylji, Muslum Mammadov in Elkhan Suleymanov. Kot smo poročali aprila, je Volante edini izmed njih, ki mu sodijo.