Medtem ko je po poročanju Slovenske tiskovne agencije obrambno ministrstvo pred dnevi pozvalo k preprečitvi poskusov lokalnih skupnosti, da uveljavijo interese po bistveni omejitvi ali celo zaprtju vojaškega vadišča Poček, so svetniki občine Postojna storili prav to. Vnovič so soglasno potrdili staro referendumsko voljo Postojnčanov, naj se Poček zapre.
Po odločitvi svetnikov bo občina konec leta odpovedala 14 let star dogovor med njo in državo glede uporabe zemljišč na območju postojnske občine za namene vojaškega poligona. Če pogajanja župana Igorja Marentiča za zaprtje vadišča in za njegovo sanacijo ne bodo obrodila sadov do konca letošnjega oktobra, bo občina sama državnemu zboru predlagala sprejem zakona o zaprtju vadišča in tako odločanje prepustila poslancem. Prav tako bo z občine v državni zbor romal predlog zakona za zavarovanje vodnega vira Malni, ki naj bi ga vojaške dejavnosti na kraškem prepustnem terenu domnevno onesnaževale. Na ministrstvu za obrambo danes o sprejetih sklepih še niso bili uradno obveščeni, zato jih ne želijo komentirati.
Trčenje več ustavnih pravic
V delovni skupini, v kateri so pripravljali občinsko strategijo za Poček, se zavedajo, da bo njihova odločitev trčila ob več ustavnih pravic. »Pravico do obrambe oziroma bivanja v varni državi, a hkrati tudi ob pravico do čiste pitne vode in bivanja v zdravem okolju,« pojasnjuje vodja delovne skupine Margareta Srebotnjak Borsellino. Strategija, ki je bila vse do sprejema na občinskem svetu zaupen dokument, je od danes dostopna tudi javnosti.
»Za tajnost postopka smo se odločili zaradi zaščite naših pogajalskih izhodišč nasproti državi in zato, da bi se lahko na seji o tem neobremenjeno pogovarjali,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da so se njihovi pogovori večinoma vrteli okoli vprašanja, kako zaščititi edini vodni vir na območju občine pred neželenimi vplivi. V eni od meritev se je namreč izkazalo, da vsebnosti nekaterih kovin v zemljini štirikrat presegajo mejne vrednosti. »Država že 16 let zamuja z zaščito vodnega vira. Žalostno je, da mora ustavno pravico do čiste pitne vode zdaj izbojevati občina,« meni Srebotnjak-Borsellinova.
Država: Urjenje v tujini bo dražje
Poček je osrednje vadišče Slovenske vojske in trenutno edino območje, kjer lahko ta izvaja usposabljanja za potrebe obrambe države in izpolnjevanja zahtev zavezništva. Ker pa je država pri pripravi državnega prostorskega načrta za vadišče preslišala dve negativni mnenji republiške agencije za okolje v povezavi z zaščito virov pitne vode, je ustavno sodišče lani razveljavilo omenjeni prostorski dokument. Državi je dalo eno leto časa, da uredi pomanjkljivosti. Država se bo lotila priprave novega državnega prostorskega načrta, kar pa bo v trenutnih okoliščinah, ob nasprotovanju lokalne skupnosti in zavedanju, da postopki sprejemanja prostorskih načrtov trajajo dlje, v enem letu praktično nemogoče storiti.
Z ministrstva za obrambo so sicer že minuli teden sporočili, da razveljavitev državnega prostorskega načrta ne pomeni zaprtja poligona. Prepričani so, da njegovo nadaljnjo uporabo omogočajo drugi zakoni in na podlagi njih pridobljeno uporabno dovoljenje. Bo pa padec prostorskega dokumenta po mnenju ministrstva bistveno vplival na prihodnost vadišča, saj bodo primorani ustaviti načrtovano vlaganje v posodobitev vadišča.
»To ne bo imelo negativnih učinkov le za Slovensko vojsko, ampak tudi za lokalno okolje. Posledično bo to pomenilo, da bo morala Slovenska vojska določeno sodobnejšo vadbeno infrastrukturo uporabljati v tujini, kar bo imelo tudi finančne posledice,« so opozorili pred dnevi.
