Uvrstitvi hrvaškega zakona o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih, znanega kot lex Agrokor, je v torek na seji Sveta EU za splošne zadeve nasprotovala zgolj Slovenija. Cerar je danes pojasnil, da je to storila iz načelnega razloga, da ne bi morebiti kdaj v kasnejših postopkih kdo razumel, da Slovenija lex Agrokor priznava kot del našega pravnega reda.

»Lex Agrokor ne more biti del naše pravne ureditve, to je v svoji odločbi povedalo tudi vrhovno sodišče. Če kdo govori drugače, se pretvarja, da ne razume evropskega prava ali pa ga res ne pozna,« je bil do besed hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, ki je v sredo uvrstitev hrvaškega zakona med v uniji priznane insolvenčne postopke označil kot velik politični uspeh, oster Cerar.

»Odločitev sveta pomeni le tehnično verifikacijo nekega akta, ki jo je treba opraviti po neki rutinski proceduri. To nikakor ne pomeni, da v Sloveniji lex Agrokor velja ali da bo kadarkoli veljal. V Sloveniji velja naša zakonodaja, velja (marčna op. a.) odločitev vrhovnega sodišča,« je bil jasen slovenski premier.

Osnovna evropska uredba se namreč z uvrstitvijo lex Agrokorja k njeni prilogi ni spreminjala. V prilogi so po pojasnilih ministrstva za zunanje zadeve našteti vsi postopki, ki se v posamezni državi članici uporabljajo v primeru insolventnosti podjetij. Ker se ta zakonodaja v državah spreminja, Evropska komisija občasno vnaša spremembe v to prilogo, skladno s predlogi držav članic, ki notificirajo vso novo sprejeto nacionalno zakonodajo.

Na Hrvaškem uvrstitev lex Agrokorja med insolvenčne postopke v EU slavijo kot velik politični uspeh

Popravek omenjenega seznama tudi nikakor ne vpliva na odločitev slovenskega vrhovnega sodišča, saj uredba omogoča, da »država članica lahko zavrne priznanje postopka v primeru insolventnosti, ki je bil uveden v drugi državi članici, ali izvršitev odločbe, sprejete v okviru takega postopka, kadar bi bili učinki takega priznanja ali izvršitve očitno v nasprotju z javnim redom navedene države, zlasti z njenimi temeljnimi načeli ali ustavnimi pravicami in svoboščinami posameznikov.«

Slovenija je pri sprejemu sprememb prilog glasovala proti in na zapisnik podala izjavo, s katero je opozorila na neskladnost omenjenega postopka v primeru insolventnosti, kar je jasno sporočilo za primer, če se bo kdaj ta skladnost tudi ugotavljala bodisi na Evropski komisiji ali na sodni instanci, so še pojasnili na zunanjem ministrstvu.

Na Hrvaškem medtem uvrstitev lex Agrokorja med insolvenčne postopke v EU slavijo kot velik politični uspeh. V sredo je tamkajšnja vlada sporočila, da bo zakon tudi uradno del evropske insolvenčne zakonodaje v stečajnih postopkih. Da naj bi bil zakon veljaven v vseh članicah EU, je še pred tem dejal hrvaški minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat.