Vrh unije čaka danes vroča migracijska razprava, ki je sicer posledica politične krize. Eden temeljnih problemov je namreč dejstvo, da se nemški kanclerki Angeli Merkel zaradi sekundarnih migracij iz članic z zunanjo mejo v Nemčijo maje vlada.
Po veljavni evropski azilni zakonodaji, ki se je v krizi leta 2015 sicer izkazala za povsem neučinkovito, je namreč za obravnavo prošenj za azil pristojna prva članica vstopa prebežnika v unijo.
V pomoč Merklovi naj bi voditelji danes pozvali, naj članice sprejmejo vse potrebne zakonodajne in administrativne ukrepe za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter naj tesno sodelujejo pri tem.
Nemčija je sicer že v stiku z več članicami glede sklenitve dogovorov, s katerimi naj bi zajezili sekundarna gibanja prosilcev za azil. Ti dogovori pa sprožajo skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna oziroma razdrobitev schengna.
Slovenija torej po Cerarjevih besedah ne načrtuje nobenega dvostranskega dogovora z Nemčijo ali katero drugo državo o vračanju prosilcev za azil. Takšni dogovori Sloveniji niti niso bili ponujeni, poudarja premier, ki opravlja tekoče posle.
Na sploh pa bi bilo vračanje prosilcev za azil iz Nemčije v Slovenijo po Cerarjevih navedbah tudi nesprejemljivo, saj Slovenija ni prva vstopna država migrantov v EU.
Cerar: »Slovenija je močno vpeta v jedrno skupino članic EU«
O možnosti večstranskih dogovorov, ki se prav tako omenjajo, in ustvarjanja ozkega kluba nekaterih članic, pa Cerar poudarja, da je Slovenija močno vpeta v jedrno skupino članic unije ter da ima pač Nemčija notranji politični problem in da se sedaj išče evropsko rešitev.
Slovenija lahko pristane samo na takšne skupne rešitve, ki so v korist EU in ne na škodo Slovenije, je še izpostavil Cerar. Premierja ne skrbi za položaj Slovenije v schengnu, saj vzorno varuje schengensko mejo, meni pa, da je ogrožen schengen kot takšen.
Pri tem je znova opozoril, da lahko nadaljnje izvajanje nadzora na notranjih mejah v schengnu, na primer na avstrijsko-slovenski meji, za katerega ni nikakršnega razloga, ubije duh schengna.
Poleg preprečevanja sekundarnih migracij bo danes v ospredju predlog vzpostavitve centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj EU, s katerimi naj bi odpravili glavno vabo za migrante in uničili poslovni model tihotapcev migrantov.
Za Slovenijo so centri za izkrcanje migrantov zunaj EU sprejemljivi, če se ob tem zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, je poudaril Cerar.
Zavzema se za to, da bi v primeru vzpostavitve centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU pri tem sodelovale tudi mednarodne organizacije za begunce oziroma migracije, ker bi to zagotovilo humano obravnavo beguncev in njihovo ločevanje od drugih vrst migrantov.
EU naj bi te centre vzpostavila v sodelovanju z uradom ZN za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki pa sta na predvečer vrha pozvala, da je treba »ljudi, rešene v mednarodnih vodah, hitro prepeljati na varno v EU in potencialno tudi kam drugam«.
Tusk: Vrh EU se mora osredotočiti na zunanje meje unije
Voditelji EU se morajo na vrhu osredotočiti na zunanje meje unije, vključno s projektom centrov za izkrcanje, je pred začetkom vrha v Bruslju opozoril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. »Alternativa je še naprej kaotično zapiranje meja, tudi znotraj EU, kot tudi naraščanje konfliktov med članicami unije,« je opozoril.
»Nekateri mislijo, da sem preoster v predlogih o migracijah. Verjemite mi, če se ne bomo o njih dogovorili, potem boste videli nekatere res ostre predloge od nekaterih pravih ostrih tipov,« je dejal na novinarski konferenci pred pogovorom z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom.
Tusk je voditeljem EU predlagal tri ukrepe: vzpostavitev centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj EU, vzpostavitev posebnega finančnega instrumenta v okviru naslednjega večletnega proračuna EU za preprečevanje nezakonitih migracij ter krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita.
