Vodstvo ORF se je uklonilo pritiskom desnih svobodnjakov (FPÖ) in pripravilo osnutek novih pravil obnašanja uslužbencev ORF na družbenih omrežjih, ki v prihodnje prepovedujejo izražanje stališč o politiki in strankah, prepoved pa velja tudi za zasebne profile.
Med drugim se bodo morali uslužbenci v prihodnje izogniti tudi všečkanju, deljenju in kakršnikoli drugi posredni ali neposredni interakciji z vsebinami na družbenih omrežjih, ki niso politično nevtralne. »V dvomu« je bolje, da se sploh ne izrazi mnenja, je po navajanju avstrijskega časnika Die Presse še pozval novinarje generalni direktor ORF Alexander Wrabetz, ki je podpisal osnutek.
Pravilnik kot znak »orbanizacije Avstrije«
Osnutek pravilnika, ki je po medijih zaokrožil v torek, bi sicer upravnemu odboru predstavili šele danes, požel pa je že številne kritike, tako s strani novinarjev kot tudi novinarskih združenj. Več novinarjev ORF je pravilnik označilo za »orbanizacijo Avstrije«. Med glasnejšimi je bil tudi voditelj informativne oddaje na ORF Armin Wolf, ki se je sicer zaradi svojega mnenja tudi večkrat sprl s člani FPÖ.
»Ne tvitam nič, kar ne bi tudi rekel na okrogli mizi ali v intervjuju,« je zapisal Wolf na Twitterju. »Tudi če tam ne velja zakon o ORF, sem se vedno zavedal, kje in kaj delam. Do sedaj je bilo to dovolj,« je še pojasnil svoje obnašanje na Twitterju ter navedel del evropske konvencije za človekove pravice o svobodi izražanja.
V pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA v sredo je Wrabetz sicer zanikal kritike, da želi ORF natakniti svojim novinarjem nagobčnike. V drugi polovici julija nameravajo o osnutku pravilnika razpravljati z zastopstvom uredništva in svetom delavcev, je pojasnil.
Wrabetz je nova pravila utemeljil s tem, da želijo zagotoviti »objektivnost, nestrankarsko držo in neodvisnost«, kar so temeljne zahteve dela novinarjev v javnih medijih.
Odnose med ORF in FPÖ sicer že dlje zaznamujejo napetosti. Svobodnjaki, ki so skupaj z Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) v vladi, med drugim zahtevajo odpravo obveznega prispevka za ORF, od maja pa je predsedujoči upravnega odbora ORF Norbert Steger iz FPÖ. Steger je že aprila zagrozil z odpuščanjem novinarjev, ki bodo večkrat kršili pravilnik.
Vodja svobodnjakov in podkancler Heinz-Christian Strache je februarja celo osebno kritiziral oddajo novinarja Armina Wolfa, ko jo je označil kot »kraj, kjer laži postanejo novice«. Sledilo je ogorčenje številnih novinarskih združenj in odprto pismo kanclerju Sebastianu Kurzu, nakar se je Strache opravičil.
Kurza je pravilnik presenetil
Glede novega pravilnika pa si niso zedinjeni niti znotraj avstrijske koalicije. Strache je namreč v torek komentiral, da od ORF samoumevno pričakuje politično neodvisno poročanje, medtem ko so Kurza načrti presenetili. »Svoboda izražanja mnenj je zame zelo pomembna. Zato osebno na ta pravilnik, to idejo, gledam skeptično,« povzema kanclerja nemška tiskovna agencija dpa.
Direktor ORF se je pri oblikovanju pravilnika sicer zgledoval pri pravilniku o družbenih omrežjih zasebnega ameriškega časnika New York Times, ki med drugim svojim uslužbencem prepoveduje pristransko izražanje na družbenih omrežjih ali obnašanje, ki bi lahko škodovalo ugledu časnika.
Veliko medijev ima uveljavljena določena pravila oz. priporočila obnašanja za svoje uslužbence, ki pa niso tako rigidna. Pri nemškem časniku Süddeutsche Zeitung je na primer v redakcijskih standardih omenjeno le, da naj se uslužbenci tudi v javnosti obnašajo kot predstavniki časnika. Pri nemškem tedniku Spiegel pa pravilnika nimajo, saj zaupajo svojim uslužbencem, da se bodo na družbenih omrežjih obnašali profesionalno.
Nemški radioteleviziji ARD in ZDF sicer za Der Standard nista želeli posredovati svojega pravilnika, a imajo deželne podružnice ARD uveljavljen pravilnik, kjer so navedena priporočila, ni pa prepovedana kritika politike in politikov.
Tudi pri ORF so od leta 2012 že uveljavljena priporočila za novinarje na družbenih omrežjih, kjer pa piše, da naj ne naredijo ničesar, zaradi česar bi se lahko podvomilo v kredibilnost in objektivnost njihovega dela.
