Wolfgang Unzicker, galantni sodnik

Unzicker se je rodil leta 1925 blizu Kaiserslauterna na jugozahodu Nemčije. S šahom se je seznanil pri desetih letih, leto pozneje pa se je za vedno zaljubil v to igro, ko si je v živo ogledal neuradno olimpijado v Münchnu. Ta je bila na sporedu takoj za berlinskimi poletnimi olimpijskimi igrami. Zaradi vojne je trajalo vse do leta 1948, da je Wolfgang prvič nastopil v tujini. Kot nemški prvak je dobil vabilo iz Luzerna in gladko zmagal.

Napredoval je iz dneva v dan, a odločitev je že padla: kruh si bo služil s pravom. Na olimpijadi v Dubrovniku leta 1950 je z najboljšim izkupičkom na prvi deski Zahodni Nemčiji priigral bron. Leta 1954 je bodoči sodnik postal velemojster. Naslednji dve desetletji so ga prištevali med najboljših petdeset igralcev sveta, sredi 60. let pa je potrkal na vrata prve deseterice. V Tel Avivu je leta 1964 ekipo ZRN popeljal do brona, še bolj pa je odmevala nemška zmaga nad SZ. Wolfgang je ukanil samega Smislova. V Sočiju je slavil skupaj s Spaskim, že takrat verjetno najboljšim na svetu. Odnesti zmago s sovjetskega turnirja je uspelo le redkim zahodnim igralcem. V Santa Monici je bil med elito četrti pred svetovnim prvakom Petrosjanom ob le enem porazu. Tudi v Sloveniji se je lepo predstavil: leta 1967 je zmagal v Mariboru, leta 1969 pa bil tretji na Vidmarjevem spominskem turnirju.

Za ekipo ZRN je vedno vljudni Bavarec odigral rekordnih 386 partij, veliko večino na prvi deski – neverjeten dosežek za amaterskega igralca. Nastopil je na 13 olimpijadah. Dovolj pove izjava Anatolija Karpova iz 70. let, da je Unzicker svetovni prvak med amaterji. V karieri, ki je trajala globoko v zrela leta, je vsaj po enkrat premagal svetovne prvake Botvinika, Smislova, Talja in Fischerja. Wolfgang, ki se je imel sicer za taktičnega igralca, je v resnici precej strogo sledil naukom dogmatičnega Tarrascha. Umrl je leta 2006.