»Slovensko gospodarstvo, ključna borzna podjetja in seveda tudi lestvica najboljših sto kumulativno gledano lepo kažejo na visoko rast prihodkov in dobičkov v lanskem letu. To lahko pripisujemo odličnemu poslovnemu okolju, v katerem podjetjem koristi rast izvoza, obenem pa je tudi domače povpraševanje v zadnjih letih začelo močneje okrevati,« pravi Sašo Stanovnik, glavni ekonomist skupine Alta. Dodaja, da pri tem rast dobičkov, ki temelji na rasti prihodkov, seveda predstavlja tudi bolj zdravo rast. Napovedi za prihodnje leto, pravi, so spodbudne. Rast slovenskega gospodarstva naj bi se v letih 2019 in 2020 sicer umirila, a ostala med tremi in štirimi odstotki na leto. Medtem naj bi evropsko gospodarstvo še naprej dosegalo nekaj več kot dvoodstotno rast, pri čemer je ECB šele na začetku cikla zategovanja. Seveda se lahko, pravi Stanovnik, te napovedi v primeru eskalacije trgovinskih vojn hitro skazijo, vseeno pa lahko za zdaj zremo v bližnjo prihodnost z optimizmom. Meni, da je dejstvo, da je precej podjetij zadnja leta izkoristilo za čiščenje bilanc, dobra popotnica za slabše čase.

Krka se je vrnila v ustaljene tirnice, poslovanje naftnih družb predvidljivo

Z vidika borznih družb nas je po rasti več družb leto 2017 presenetilo bolj pozitivno kot pa negativno. To se nadaljuje tudi s prvim letošnjim četrtletjem. Krka se je tako z rezultati v letu 2017 vrnila v ustaljene tirnice in za letos lahko pričakujemo dobiček na ravni od 150 do 160 milijonov evrov. Nekateri dvomi o strategiji Krke, ki so se pojavili leta 2016, so tako že v letu dni povsem zbledeli. Poslovanje naftnih družb je v zadnjih letih predvidljivo, saj iz leta v leto viša raven dobička. Tudi Zavarovalnica Triglav in Sava Re (nista na seznamu) sta dosegli odlične rezultate glede na razmere v panogi in zanje neugodno okolje nizkih obrestnih mer. Pri obeh zavarovalnih skupinah je sicer dobiček upadel glede na leto 2016, saj se je povečalo število škodnih dogodkov, vezanih na izredne vremenske razmere. Pogled na lestvico pokaže, da je okrevanje splošno in vezano na praktično vse panoge ter neodvisno od različnih tipov lastniških struktur. Ponovno je tu skladno z ugodnimi ekonomskimi razmerami ter smernicami, kot jih denimo vidimo v turizmu v regiji, razlaga Stanovnik. Dodaja, da je vsekakor ključno tudi, da se na seznamu pojavljajo nova podjetja, za katera lahko upamo, da bodo prihodnje leto uvrščena še višje. Meni, da je obenem prav tako ključno, da raste zaposlenost, kar nato prek boljšega sentimenta potrošnikov oziroma njihove potrošnje še dodatno prispeva h gospodarski rasti. Ponovno tu seznam nakazuje, da je bila rast zaposlenih precej široko razporejena po podjetjih in panogah, kar je seveda odlično, še dodaja.

Bolj kot dinamika prihodkov pomembna dinamika zaposlovanja

»Omeniti velja, da so na primer o upadu dobička poročale družbe, kot so Intereuropa (ki je leta 2017 objavila celo izgubo), Telekom Slovenije in tudi Luka Koper. Vendar pa je tu treba vzeti v zakup posamezne enkratne dogodke, ki so bremenili poslovanje. Pri Intereuropi je bilo na primer za šest milijonov evrov več odpisov kot leto prej, Telekom Slovenije je oblikoval rezervacije za morebitne izgubljene tožbe, Luka Koper pa je prav tako imela za 19 milijonov evrov enkratnih dogodkov, povezanih z rezervacijami za tožbe in odpisi. Brez tega bi bile vse tri omenjene skupine višje na omenjeni lestvici, rast dobička pa višja,« pravi Stanovnik. Dodaja, da pa je tudi res, da so se pri posameznih podjetjih zaradi pritiskov na stroške surovin, transporta in tako dalje že pojavili negativni pritiski na dobiček. »Glede razlik med lestvicama prihodkov in dobičkov pa je seveda jasno, da lahko razloge iščemo predvsem v razlikah med panogami. Posledično je jasno, da imajo posamezna podjetja po svoji naravi visoko raven prihodkov, druga pa ne. Predvsem pri surovinskih oziroma naftnih podjetjih je seveda dinamika prihodkov odvisna od ravni cen surovin in energentov, slednje pa ni nujno, da se vidi tudi v dinamiki dobička.«

Stanovnik tako končuje, da je tabela dinamike prihodkov sicer pomembna, a v resnici sta ključni dinamika zaposlovanja, ki je dobra novica za gospodinjstva, in dinamika dobičkov, ki je dobra novica za delničarje.