Kazalnik gospodarske klime se je maja nekoliko znižal v primerjavi s tistim ob začetku leta, vendar je še vedno precej nad zgodovinskimi vrednostmi. Gospodarsko okolje je najboljše v desetletju, ocenjujejo na gospodarski zbornici in dodajajo, da so pogoji financiranja zelo dobri posebno za velika podjetja, ki so se močno razdolžila in pokajo od presežne likvidnosti. »Družbe bodo pospešile svoje investicije, tako v industriji kot storitvah.« V letu 2017 je bilo v velikih podjetjih zaposlenih 163.000 ljudi (po delovnih urah). Družbe so ob 46 milijardah prihodkov ustvarile devet milijard evrov dodane vrednosti, polovico vseh prihodkov dosegajo na izvoznih trgih. Njihova produktivnost dela je za 30 odstotkov višja od povprečja in se je v 2017 okrepila za 3,4 odstotka. V drugih velikostnih skupinah je zrasla manj.

Kljub spodbudnim številkam se velika podjetja v Sloveniji srečujejo s številnimi težavami, kot so birokratske ovire, pomanjkanje kakovostnega kadra, previsoko davčno obremenitvijo plač…

Manjkata poenotenost in jasna vizija

»Podjetja se morajo v prvi vrsti sama spopasti s prihodnjimi izzivi, toda od države pričakujemo stabilno in predvidljivo poslovno okolje,« pravijo pri GEN-I in dodajajo, da zaradi pomanjkljive predvidljivosti poslovnega okolja podjetja težko dolgoročno načrtujejo. Optimalno gospodarsko okolje po njihovem mnenju podjetjem omogoča razvoj in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, čemur bi, kot pristavijo, država morala prilagoditi svoje politike. »Na področju energetike bi morala jasneje opredeliti strateške politike za obdobje naslednjih 30 let, v katerih bo Slovenija dokončno opustila proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv, in sprejeti nekater ključne odločitve glede prihodnosti energetske oskrbe, tudi o gradnji NEK2.«

V podjetju Impol si želijo bolj spodbudno okolje, ki bi bolje podpiralo razvojne ambicije podjetja. Pravijo, da na nivoju Slovenije manjka poenotenost in jasna vizija, ki bi podpirala razvoj industrije. Veliko težavo zanje predstavlja preobremenjenost električnega omrežja, zaradi katerega prihaja do izadov, kar negativno vpliva na produktivnost. »Da bi slednje čim bolj preprečili, izvajamo izklope porabnikov, denimo v prvih treh mesecih leta 2018 smo morali izvesti 153 izklopov, kar ogroža samo kakovost proizvedenim materialov. Nadaljnja širitev obsega poslovanja znotraj IC Impol Slovenska Bistrica nam je ob današnjih kapacitetah električne oskrbe praktično onemogočena. Zato že leta prosimo vlado in ministrstva, da nam pomagajo pri realizaciji planov s tem, da se čim prej pričnejo dela na obvoznici, da bomo lahko izvedli gradnjo nujnega kablovoda,« razlagajo pri Impolu.

Pomanjkanje kakovostnega kadra in obilica birokratskih ovir

Kot eno večjih težav podjetja izpostavljajo previsoko davčno obremenitev plač. Na to že kar dlje časa opozarjajo tudi v podjetju Akrapovič, da je to še posebej problematično v primeru visoko izobraženega kadra kot so denimo inženirji. »Ti tudi zaradi ugodnejših davkov bežijo v tujino, saj tam ob približno podobnem bruto znesku dobijo višjo neto plačo,« pravi pri podjetju Akrapovič in dodajajo, da bo v Sloveniji treba zajeziti beg možganov. »Kajti ne pomaga nam, da izobrazimo kader, ki nam potem uide v tujino. Ustvariti bi morali tudi ustrezno okolje, da bi se mladi, ki trenutno delajo v tujini, vrnili v domovino in v Sloveniji dobili ustrezno zaposlitev.«

Pri podjetju Akrapovič opozarjajo na pomanjkanje kakovostnega kadra v nekaterih deficitnih poklicih in tako so se morali zaradi pomanjkanja kvalificiranih varilcev ozreti za kadrom tudi v druge države. V podjetju GEN-I pa se soočajo s pomanjkanjem visoko izobraženega kadra s specifičnimi znanji iz naravoslovja in informacijske tehnologije, kar povezujejo z neustrezno obdavčitvijo plač, ki podjetjem otežuje ustrezno nagrajevanje.

V Cinkarni Celje ocenjujejo, da je gospodarsko in poslovno okolje v Sloveniji relativno nespodbudno zaradi obilice birokratskih ovir. Velike težave predstavljajo predvsem na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj, novih investicij in prijavljanja na različne razpise, potem pa so tu, kot še poudarjajo nestimulativne davčne politike oziroma zakonodaja, moti jih predvsem velika obremenitev plač visoko izobraženega kadra, premalo olajšav za razvoj in raziskave ter vlaganja v šport in kulturo. Ogomna količina raznovrstih zakonov in predpisov za gospodarstvo predstavljajo visoke denarne, pa tudi kadrovske ovire. Medtem ko v Impolu poleg že omenjenih težav izpostavljajo tudi premalo spodbud za velika podjetja in pomanjkanje razpisov za projekte.

Pri Impol-u, kjer se soočajo z določenimi omejitvami na področju razvoja, izpostavljajo še, da bi morala država med drugim sredstva usmerjati v strateška razvojna področja. »Glavne omejitve pri razvoju naprednih zlitin in tehnologij nastajajo zaradi neustrezne razvojne infrastrukture, ki je povezana z zelo velikimi stroški. Rešitev za pospeševanje področja raziskav je v vzpostavitvi pilotnih naprav za izvajanje preizkusov,« pravijo v Impolu in dodajajo, da tovrstne industrijske laboratorije imamo v razvitih državah kot sta Anglija in Nemčija.

Največji izzivi bodo dogajanja na mednarodnih trgih

Na vprašanje, s katerimi izzivi se bodo morala spopadati velika podjetja, pri GEN-I-ju odgovarjajo, da za velika podjetja, zlasti tista, ki delujejo v tujini, bodo največji izzivi dogajanja na mednarodnih trgih, predvsem v luči napovedanih protekcionističnih ukrepov na relaciji ZDA – EU, tehnološki razvoj konkurentov s Kitajske, iskanje novih priložnosti na področju tako imenovane delitvene ekonomije, avtomatizacije, digitalizacije in robotizacije. »V Sloveniji imamo ogromno uspešnih podjetij, ki so dokazala, da so sposobna iti čez najtežje preizkušnje in se prilagajati novim izzivom,« še pravijo pri GEN-I-ju, medtem ko pri Cinkarni Celje poudarjajo, da bo glede na demografska gibanja v Sloveniji, v prihodnosti eden večjih izzivov zagotavljanje ustrezne kakovostne delovne sile za potrebe gospodarstva.

Na Gospodarski zbornici pa med drugim opozarjajo na pomembnost velikih podjetij za slovensko gospodarstvo: »Višja produktivnost teh družb je povezana z njihovo vlogo v vrednostni verigi. Zaradi večje avtomatizacije in velikosti ter tudi večje prisotnosti na tujih trgih, so te družbe strateškega pomena za Slovenijo. Pomembno je tudi dejstvo, da za raziskave in razvoja namenijo več kot druge družbe, ker so ekonomije obsega tu večje.«