Pri prevari wangiri, katere ime izvira iz Japonske, kjer se je prvič pojavila, gre za prevaro enkratnega zvonjenja, saj se klic po prvem zvonjenju prekine. »Gre za računalniško generirane klice, pri katerih klicatelji naključno izberejo številski blok in pokličejo na več tisoč številk,« je prevaro opisala Nataša Osolnik, predstavnica za odnose z javnostmi v podjetju Telekom Slovenije. Misleč, da gre za zgrešen klic, uporabnik tega vrne. V nekaterih primerih se na drugi strani vklopi avtomatski odzivnik, v drugih se predvaja oglasno sporočilo, včasih pa je v slušalki zgolj tišina. Za prevarante je bistveno, da uporabnik klic vrne, saj se mu ta obračuna po mednarodni tarifi, oni pa denar prestrežejo. »Kličejo na ogromno številk, saj niti ne vedo, ali so prave. A če klic vrne zgolj desetina klicateljev, se jim splača,« pravi Osolnikova.
Zgodbe o več tisoč evrov visokih računih niso resnične
Policija uporabnikom svetuje, naj preverijo, ali jim je številka znana, preden vrnejo zgrešeni klic. Če gre za daljšo številko iz mednarodnega telefonskega sistema, pri vračanju klicev svetujejo skrajno previdnost. »Takšni klici pri nas niso nič novega. Število tovrstnih prevar se je povečalo s pojavom množične uporabe mobilnih telefonov, tako da gre za eno izmed (neželenih) posledic hitrega tehnološkega razvoja. Zaradi cikličnega pojava tovrstnih goljufij jih uporabniki že poznajo in običajno klicev na neznane številke ne vračajo,« je prepričana Osolnikova. Sicer pa svetuje, naj vsakdo raje počaka, da ga klicatelj pokliče še enkrat: »Če vas bo res potreboval, vas bo znova poklical.« Če pa kdo vendarle vrne klic in šele nato ugotovi, da gre za prevaro, naj zvezo čim prej prekine.
Uporabniki se lahko v primeru zlorab obrnejo na nacionalni odzivni center SI-CERT pa tudi na policijo. »Če občani na telefonskem računu opazijo visoke zneske, naj se za dodatna pojasnila najprej obrnejo na svojega operaterja, če pa sumijo, da so bili z dejanjem, ki ima znake kaznivega dejanja, oškodovani, naj obvestijo policijo,« je jasen Drago Menegalija z generalne policijske uprave.
V preteklosti so po spletnih družbenih omrežjih (in medijih) krožile informacije, da uporabnik takšnega klica ne more prekiniti, saj naj bi telefon »zmrznil«. Osolnikova takšne navedbe zavrača: »Tehnično ni mogoče, da naročnik tovrstnega klica ne bi mogel prekiniti. Prevaranti bi za kaj takšnega morali vplivati na opremo uporabnika, morda s kakšnim virusom ali čim podobnim.« Gre sicer za povsem običajen klic, ki se zaračuna po običajni mednarodni tarifi, znesek pa je odvisen od dolžine klica. »Nikakor pa ne gre za več tisoč evrov,« se Osolnikova naveže na prenapihnjene zgodbe o enormnih zneskih, ki so v preteklosti krožile po spletu. »Za takšne zneske bi moral uporabnik res zelo dolgo klicati in zelo dolgo govoriti po telefonu ali pa klica ne prekiniti. Te zgodbe so se začele bliskovito širiti s pojavom družbenih omrežij, kjer je šlo za potegavščine. Eni so to pisali, drugi pa verjeli in informacije širili v dobri veri, da druge opozorijo na morebitne pasti. Ne gre pa za točna obvestila,« še ponovi.
Blokada številk ni trajna rešitev
Čeprav je v tem primeru prevara wangiri potekala prek mednarodnih številk, je v zadnjem času vse več primerov, prilagojenih lokalnemu okolju, ki so za uporabnike še posebno prepričljivi. »Ko v našem omrežju zaznamo številke, ki tovrstne klice generirajo, jih skušamo onemogočiti, tako da ne morejo biti posredovani našim uporabnikom. Vendar se številke nenehno spreminjajo, tako da blokada že znanih številk žal ni trajna rešitev,« še dodaja Osolnikova.
O tovrstnih primerih poročajo iz vse Evrope in torej ne gre za nikakršno posebnost Slovenije, dodajajo pri Telekomu. Operaterji pa si v okviru mednarodnih združenj z izmenjavo informacij prizadevajo za čim boljšo zaščito uporabnikov. Za konec še enkrat: najbolje je, da klicev na neznane – zlasti mednarodne! – številke ne vračate, če pa se za klic vendarle odločite, ga prekinite takoj, ko posumite, da gre za prevaro.
