Fraguas je majhna španska vas v hribih okoli 90 minut vožnje iz Madrida. Že vse od konca 60. let 20. stoletja je bila zapuščena, saj je tedaj španska vlada prebivalcem ponujala plačilo, da so se preselili v mesto, vas pa je španska vojska dolgo uporabljala kot poligon. Fraguas je le ena izmed neštetih zapuščenih španskih vasi. Ocenjujejo, da jih je skupno skoraj 3000. Večino jih je že preraslo rastlinje, nekaj jih je naprodaj za ceno malo boljšega avtomobila. Nekaj, podobno kot Fraguas, pa so jih ponovno obudili ekonavdušenci. Ena prvih takih vasi je bila Matavenero, vas, visoko v gorah Sierra de Ancares, tri ure hoda od najbližjega naselja. To vas so že v osemdesetih letih odkrili nemški popotniki in jo spremenili v ekovas. Zdaj v njej živi 60 ljudi, med njimi 12 otrok. Uredili so si obdelovalne površine, tako da so bolj ali manj samozadostni. Poleg tega imajo tudi mnogo skupnih površin, recimo malo savno, mini bazen oziroma bolj luknjo za kopanje, vaško ognjišče in malo trgovino, kjer prodajajo večinoma tobak, v vasi pa je tudi dovoljeno kajenje marihuane.

Podobni projekti nastajajo tudi zdaj. Nevladna organizacija Sembrando Tierras Altas denimo promovira ponovno naseljevanje vasi v regiji Tierras Altas de Soria, ki velja za najmanj poseljeno območje v Španiji in drugo najmanj poseljeno območje v Evropi. Do zdaj so od leta 2010 naselili dve zapuščeni vasi Armejun in Villarijo, naseliti pa nameravajo še vsaj dve.

Pomoč nekdanjih prebivalcev

Tudi v Fraguas se je pred petimi leti vrnilo življenje. Skupina mladih iz Madrida se je odločila, da bodo vas obnovili in se iz hektičnega mesta preselili v samozadostno vaško skupnost. Poiskali so nekdanje prebivalce vasi in jih prosili za dovoljenje, da obnovijo njihove porušene domove. Nekateri med njimi so bili celo tako navdušeni nad idejo, da so jim priskrbeli fotografije vasi. Eden izmed njih, Isidro Moreno, jim je napisal pismo, ki je zdaj objavljeno na straneh vasi: »Novim prebivalcem Fraguasa želim, da boste lahko obnovili vas. Opominjam pa vas, da morete tisto kamenje obdelovati spoštljivo, čeprav je danes še mrtvo in zaraščeno. V nekih drugih časih pa je bilo živo in del zgodbe ljudi, ki so se močno trudili preživeti v trdih pogojih.«

Mladi navdušenci so se odpravili v hribe in začeli čistiti vas: odstranili so rastline, ki so zarasle ruševine, odstranili so drevesa, ki so se začela razraščati na vaških poteh in v notranjosti porušenih hiš. V petih letih je skupina ponovno zgradila skoraj vse hiše, uredila solarne panele, usposobila vaški vodnjak in očistila ter ponovno nasadila vrtove in njive. V vas se je vrnilo življenje.

A kaj, ko se je regionalna vlada odločila, da jih bo pregnala. Odločili so namreč, da ne smejo več bivati v zdaj urejeni vasi, češ da so jo obnovili nezakonito, poleg tega pa da je to požarno ogroženo območje in da s svojim bivanjem tam še povečujejo nevarnost požarov. Šestim prebivalcem vasi so najprej zagrozili s kaznimi po 30.000 evrov vsakemu. Ker denarja seveda niso mogli zbrati, so jih obsodili na osemnajst mesecev pogojne zaporne kazni in denarno kazen 2700 evrov ter plačilo stroškov za rušenje vasi. Če kazni in stroškov ne bodo plačali, bodo šli za tri leta v zapor. Regionalna vlada namerava vse obnovljene hiše v vasi porušiti, polja in vrtove pa zorati. Prebivalci vasi in regionalne okoljske organizacije so začeli z zbiranjem podpisov peticije za ohranitev vasi, saj jim ni jasno, zakaj bi z ekoloških vrtnarjenjem in samozadostnim bivanjem kakor koli ogrožali okolico. Mladi, ki so naselili in obnovili vas, so bili ves čas prepričani, da delajo nekaj dobrega. A španski politiki so očitno drugačnega mnenja.