Proslavljanje zadetkov na svetovnih prvenstvih že od nekdaj velja za eno izmed najprijetnejših opravil nogometašev. Izbruh čustev, ki jih povzroči žoga v nasprotnikovi mreži, velikokrat pripelje do nepozabnih in včasih tudi spornih trenutkov. Prav nič drugače ni niti na letošnjem mundialu.
V to rubriko zagotovo spada veselje italijanskega vezista Marca Tardellija, ki je v finalu svetovnega prvenstva leta 1982 proti Zahodni Nemčiji po zadetku s stisnjenimi pestmi stekel na svojo polovico in se drl »gol!«, medtem pa so po njegovih licih lile solze sreče. Takšno proslavljanje je še danes znano kot »Tardellijev krik«. Povsem drugače je dvanajst let pozneje zadetek v mreži Grčije proslavil Nigerijec Finidi George, ki je stekel h kotni zastavici, kjer se je postavil na vse štiri in oponašal psa, ki opravlja malo potrebo. Da so svetovna prvenstva očitno res prava priložnost za unikatno proslavljanje, sta dokazala še Danec Brian Laudrup leta 1998 – po izenačujočem golu proti Braziliji se je ulegel ob rob igrišča in se pretvarjal, da je na plaži – in Nigerijec Julius Aghahowa leta 2002, ki je gol proti Švedski proslavil s kar sedmimi premeti.
Veselje lahko prinese težave
Žal pa ima lahko veselje nogometašev tudi širše ozadje. Tako sta prejšnji teden na tekmi proti Srbiji Švicarja kosovskih korenin – Granit Xhaka in Xherdan Shaqiri – skupaj s soigralcem Lichtsteinerjem oba zadetka v mreži srbskega vratarja Stojkovića praznovala tako, da sta z rokama oblikovala velikega albanskega orla. S početjem se niso strinjali soigralci, tudi trener Švice Vladimir Petković je dejal, da sta s tem kršila interna pravila reprezentance. Srbi so se na jasno politično provokacijo po tekmi odzvali s pritožbo na Mednarodno nogometno zvezo, ta pa je igralcem izrekla zgolj denarne kazni – Xhaka in Shaquiri bosta morala plačati vsak po 8700 evrov, Lichtsteiner pa 4300 evrov. Fifa med drugim na tem prvenstvu preučuje še obnašanje Nemcev na tekmi proti Švedom, natančneje vodje medijskih operacij Ulija Voigta ter vodje urada pri nemški zvezi Georga Behlaua, ki sta pred klopjo Skandinavcev burno praznovala zmagoviti zadetek elfa. Oba je nemška nogometna zveza že suspendirala za eno tekmo in si bosta današnjo tekmo proti Južni Koreji v Kazanu ogledala s tribun.
Kljub negativnim primerom, ko je veselje ene reprezentance enostavno preveliko za žalost druge in pripelje tudi do napetosti, sta spontano veselje in sreča ob zadetkih še vedno glavni pokazatelj, da igralci v nogometni igri predvsem uživajo. Pri tem še posebej prednjačijo Afričani in Južnoameričani, ki svoje gole pogosto skupinsko proslavljajo v plesnih ritmih. Nekaj podobnega so pred osmimi leti na mundialu v Južni Afriki počeli tudi Slovenci. Po golu proti Alžircem in dvema proti Američanom so se v krogu zbrali v kotu igrišča in z dvignjenimi rokami odplesali »zmagoviti ples«. Lahko le upamo, da ga bo slovenska zbrana vrsta kmalu spet odplesala – bodisi na Euru 2020 bodisi v Katarju leta 2022.
