Svetniki občine Ankaran so soglasno sprejeli odlok o ustanovitvi Krajinskega parka Debeli rtič in s tem pred nepremišljenimi posegi zaščitili del slovenske obale, ki z izjemo nekaj kopališč in počitniških naselij še ohranja svojo prvotno naravno podobo. Poleg tega je edini del Koprskega zaliva, kjer pozidava ne sega neposredno do obale.
Del parka so postali ves polotok med zalivoma Valdoltra in Sveti Jernej, zaliv Svetega Jerneja in od 250 do 450 metrov širok pas morja med obema zalivoma. Upravljanje in nadzor parka bo prevzela občina Ankaran, ki mora v naslednjih dveh letih pripraviti še načrt upravljanja parka. Večina zavarovanih zemljišč je v lasti občine Ankaran in Republike Slovenije, nekaj zasebnih zemljišč predstavljajo manjše parcele na robu klifa.
Darilo državi
Ankaranski župan Gregor Strmčnik je sprejetje odloka tik pred državnim praznikom označil za rojstnodnevno darilo vsem državljanom Slovenije. Dejal je, da bo Slovenija tudi s tovrstnimi ukrepi še naprej ostala eno biotsko najbolj raznovrstnih območij v Evropi in svetu.
Ožje območje Debelega rtiča je bilo razglašeno za naravni spomenik državnega pomena že leta 1991 kot eno od redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale. Takratna razglasitev je imela svoj namen – z njo so želeli preprečiti, da bi na tem območju gradili plinski terminal. A status državnega spomenika ni bil dovolj za učinkovito varovanje in ohranjanje naravne in biotske pestrosti tega območja, zato pravkar razglašeni krajinski park zajema širše območje in prinaša strožje pogoje.
V parku bodo veljali trije različni varstveni režimi. Najstrožje varovano bo območje neposredne obale na skrajnem delu rta, zgornji rob klifa ter od 250 do 450 metrov širok pas obalnega morja, s katerim so zavarovali podvodni greben. Tam bodo prepovedani vsakršni gradbeni posegi, postavljanje pomolov, splavov in klopi – le v Zdravilišču in letovišču Rdečega križa bodo za svoje varovance še lahko postavili dvigalo do plaže. Prepovedano bo plutje s plovili na motorni pogon, gospodarski ribolov ne bo dovoljen, potapljači pa se bodo tam lahko potapljali le z raziskovalnimi nameni in ob organiziranih ter vodenih ogledih.
V parku tudi naselja
V drugo varovano območje sodijo avtohtoni hrastov gozd v zaledju zaliva Svetega Jerneja, trstišče v zalivu in klif na južni strani rta. Tretje območje z najmanj strogim režimom zajema sleme polotoka z vinogradi in posameznimi hišami, nekaj počitniških naselij in kamp. V tem delu so zaselek Miloki, mladinsko zdravilišče Debeli rtič, območje javnega kopališča na severni obali, območje avtokampa Gradis in nekdanjega kampa Na študentu ter novo naselje pod Jadransko cesto. Tam bosta med drugim prepovedani gradnja in širitev stavbnih zemljišč na škodo zelenih površin, prav tako tudi prenočevanje, šotorjenje, bivanje v avtodomih in počitniških prikolicah ter kurjenje ognja zunaj za to določenih mest. Prepovedano bo plutje s skuterji in sidranje plovil v dvestometrskem obalnem pasu.
Predlog razglasitve krajinskega parka med prebivalci ni požel večjega neodobravanja. Načrtovalci pa so na koncu tudi prisluhnili prebivalcem naselja Miloki in jih uvrstili v tretje varstveno območje ter nekaterim pomislekom ribičev. Ti bodo lahko ribarili na širšem območju, kot je bilo sprva predvideno.
