Tonija sem poznal od rane mladosti, bila sva soseda, kot otroci smo se skupaj igrali. Potem so se najine poti razšle. Toni izhaja iz družine pilotov, oče partizanski pilot in pozneje pilot JLA. Tudi po ženini strani je bil brat Miloš Erjavec pilot. Drugi brat Elo, Tonijev stric, je bil neposredni sodelavec Toneta Krkoviča, načelnik MSNZ ljubljanske pokrajine. Toni je šel po očetovih stopinjah. Postal je pilot helikopterja in poveljnik helikopterske baze na Brniku. V času pred osamosvojitvijo je enota imela tri gazele. Dve gazeli sta imeli slovensko posadko, ena je imela neslovensko, kot se spominjam, je imela zadnje tri številke 718. Mislim, da je imel Toni številko 644.
Da dela za varnostno službo Morsa, sem vedel že v začetku avgusta 1990, ko je bil v sektorju za varnostne zadeve zaposlen samo Andrej Lovšin. Kot mi je povedal slednji, je imel z njim kontakt sam namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin. Zato ne sprejemam razlage, da Janez Janša ni vedel za to, še posebno zato, ker so evidentne njegove izjave v zvezi s sestrelitvijo po sestrelitvi.
Osebno ne bom nikoli sprejel razlage, da je bila sestrelitev legitimna in legalna, ker gazela ni bojno delovala in ni bila oborožena. Ne rečem, če bi bilo 10 gazel, pa so bile samo tri. Obstajala je republiška koordinacija – kakšna koordinacija je bila to, če eden za drugega niso vedeli in si izmenjavali informacij?
Pri sestrelitvi imam svoje mnenje glede ukaza za to dejanje. Ukaz o sestrelitvi pomeni gotovo smrt za ljudi in posadko v zračnem plovilu, pa naj bo to civilno ali vojaško letalo. Mogoče bi še razumel, da je človek v dejanski zmoti, kot se je zagovarjal Danilo Radovanović, ko je na Brniku novinarja s kamero na rami zamenjal z nekom, ki da ima protioklepno orožje, in se je odločil za uničenje tarče. Takrat je bil izpuščen, zdaj pa je za njim razpisana tiralica. Tu pa menim, da strelec ni imel povoda, da sestreli gazelo, saj razen tega, da je imela oznake JLA, še ni pomenila konkretne nevarnosti za vrh slovenske oblasti, saj menim, da bi gazela lahko padla na stanovanjski blok in bi bila tragedija še večja.
Mogoče bi podal primerjavo s trzinsko bitko, kjer sta helikopterja JLA MI 8 izvajala desant približno eno uro pred sestrelitvijo gazele v Rožni dolini, pa se poveljujoči specialne enote policije ni odločil za sestrelitev helikopterjev. S tem je preprečil smrt vsaj 27 pripadnikov posebnih enot JLA. Vsi so bili pozneje zajeti in proti njim ni bila nikdar podana kazenska ovadba. Ali lahko tu govorimo o profesionalnosti poveljujočega kadra na strani TO in policije?
V trzinski bitki je bil ranjen tudi sodelavec varnostne obveščevalne službe major JLA v I. OKBR. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v UKC, od koder ga je odpeljal Ivan Borštner, in se je takoj zaposlil v SV.
Osebno menim, da bi se moral v razpravo glede nesrečne sestrelitve vključiti predsednik republike in vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil, da se zadeve razvrstijo na pravo mesto.
P. S.: Tonijev sin Tomaž, po činu major SV, je pilot helikopterja v SV. Mati Tonija Mrlaka, Nuša, ima 92 let.
Vid Draščekupokojeni major OVS Mors, Vrhnika
