V preteklem tednu smo bili na borznem parketu priča novemu krogu razkazovanja mišic na področju trgovinske politike. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč poskrbel za slabo voljo vlagateljev na kapitalskih trgih s tem, ko je pristojnim v ameriški administraciji naročil pripravo predloga dodatnih trgovinskih ukrepov proti Kitajski. Slednja je namreč na seznam kitajskih proizvodov v vrednosti 50 milijard USD, ki bodo obremenjeni s carinami, napovedala povračilne ukrepe, ki naj bi zajeli za približno 50 milijard USD blaga, ki ga ZDA izvozijo na Kitajsko. Tokratni ameriški seznam naj bi zajel za približno 200 milijard USD kitajskega blaga, omenjene proizvode pa naj bi ZDA obremenile z dodatnimi carinami v višini 10 %. Kitajska se je na nove napovedane ukrepe ZDA ponovno hitro odzvala in jasno izpostavila, da se bo tudi na njih odzvala s protiukrepi. Ameriški predsednik pa kitajskim oblastem ni ostal dolžan in je poudaril, da se bodo ZDA na morebitne dodatne carine odzvale z vzpostavitvijo novih carin, ki bodo zajele za dodatnih 200 milijard USD proizvodov, ki jih Kitajska izvozi v ZDA. Olje na ogenj trgovinskih peripetij je v preteklem tednu prilila še Evropska unija, saj je Evropska komisija potrdila predlog vzpostavitve carin - za veliko večino izdelkov bodo znašale 25 % - na uvožene proizvode v vrednosti 3,2 milijarde USD, med katerimi velja omeniti motorna kolesa, kavbojke in viski iz ZDA, v veljavo pa so stopile 22. junija.
Dodatno zaostrovanje trgovinske politike med dvema največjima gospodarstvoma je slaba novica za svetovno trgovino in posledično tudi za poslovanje družb ter donosnosti delniških trgov. S tega vidika ne preseneča, da so se vlagatelji na nov krog trgovinskega spora odzvali negativno. Da je zaostrovanje trgovinske politike vse prej kot pozitiven element za gospodarsko sodelovanje, kažejo tudi podatki o tujih neposrednih investicijah. V prvi polovici leta 2018 je tako obseg neposrednih kitajskih investicij v ZDA upadel za več kot 90 % v primerjavi z letom prej.
Negativnega vzdušja na kapitalskih trgih niso popravili niti nekateri zelo solidni gospodarski podatki. Število novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost je bilo v ZDA v preteklem tednu najnižje v zadnjih 6 tednih in nižje od pričakovanj vlagateljev (218.000; analitiki pričakovali 220.000), kar kaže na izredno robustnost ameriškega trga dela. V evro območju pa je pozitivno presenetil anketni kazalnik proizvodne in storitvene dejavnosti, ki ga izračunava Markit. Junijska vrednost tega kazalnika je namreč znašala 54,8, s čimer je presegla pričakovanja analitikov (53,9), kaže pa na solidne obete oziroma pričakovanja glede prihodnje gospodarske rasti stare celine.
Na podjetniškem parketu je v preteklem tednu za konec določene delniške tradicije poskrbel General Electric, konglomerat, ki med drugim deluje na področjih letalske industrije, zdravstvene oskrbe, energije in transporta. Delnica tega ameriškega velikana bo namreč po več kot 110 letih izključena iz sestave enega izmed vodilnih ameriških delniških indeksov, Dow Jones Industrial Average, nadomestila pa jo bo delnica farmacevtskega velikana Wallgreen Boots Alliance. Vsega lepega je enkrat konec, pravijo. A nikjer ne piše, da vlagatelje na kapitalskih trgih s to zamenjavo morda ne čakajo še lepši časi.
