Pravne posle je pod Haucem opravljala odvetniška zvezda SDS Franci Matoz, potem pa žena nekdanjega šefa komisije za preprečevanje korupcije in ministra Gorana Klemenčiča Nina Zidar Klemenčič.
Prvič smo o Alešu Haucu in njegovem nenavadnem kadriranju, razkošnem porabljanju (imel je celo lastno kadilnico) in milo rečeno prijateljskem poslovanju pisali po tistem, ko nas je obiskala skupina zaskrbljenih vodstvenih ljudi iz NKBM, ki so nam izročili pismeno pričanje, kaj se pri njih dogaja. Seveda njihovih imen zaradi zelo verjetnega maščevanja ali izgube službe nismo objavili, javnost smo le na izjemno blag način opozorili, kaj se dogaja. Takoj smo dobili vzvišeno opozorilno pismo odvetnice Nine Zidar Klemenčič z grožnjo, da o njenem klientu Haucu, ki je pravo poosebljenje dobrega poslovanja, ne smemo več pisati, drugače bo sledilo verjetno srečanje na sodišču. Novinarji na sodišču pač težko ubranimo svoje informacije pred tožniki, ki prihajajo iz bančnih vrst, opremljeni z neomejenim denarjem in kopico preverjenih in presežno plačanih advokatov. Potem pa smo maja 2014 dobili pismo Haučevih gimnazijskih sošolcev, ki so bili zgroženi nad ljudmi, ki so ga postavili na tako odgovoren položaj. Ne bomo zapisali, kako se ga spominjajo sošolci, kajti potem bi šla odvetnica Nina verjetno tudi nadnje in mogoče kar nad vso gimnazijo. Še posebno če bi se javno razkrila tudi redovalnica predsednika uprave NKBM iz let 1979–1983, s posebnim poudarkom na matematiki!
Iz nekdanjega poslovanja Nove NKBM je čedalje jasneje, da je bila osnovna paradejavnost banke pranje in likanje denarja v samopostrežni bančni pralnici (na podoben način, kot je prala levica v Novi Ljubljanski banki), še donosnejše pa je bilo poslovanje prek razvpitega notarja, pri katerem je bilo treba za odobritev kredita položiti dogovorjeno vsoto, kar se je moralo ponoviti tudi pri vsakem podaljšanju kredita. Če gotovinsko poplačilo pri notarju ni šlo zlepa, so dobili »dolžniki« grozilno sporočilo – lonček s cipreso, kar v mafijski abecedi pomeni vonj po pokopališču. Seveda uradno o paradejavnosti v NKBM niso imeli pojma, čeprav podatki in pričevanja ogroženih zdaj kar vrejo na plan, zato so že na delu preiskovalci. Zlorabljenim so se sedanji bankirji posredno opravičili, poslovanje NKBM pa skušajo vrniti v normalo.
Pravzaprav je postalo nekdanje poslovanje NKBM zanimivo v trenutku, ko se je pojavilo v javnosti ime Dijane Đuđić, dame, ki je z lahkoto odobrila kredit neznanega izvora stranki SDS. Sočasno se je namreč v Sarajevo v bližino Republike Srbske »preselil« pobegli obsojenec v aferi Patria, bolj naiven kot slikar Jure Jurček Cekuta, ki je mislil, da se je dovolj dobro priučil umetnosti poslovnih mahinacij pri svojem prijatelju, pokojnem Petru Riglu, nekdanjem »računovodji« stranke LDS. Jurčka so v aferi Patria lepo namočili, kajti večina sotrpinov je z epsko spretnimi in dobro plačanimi odvetniki ob pomoči uličnih strankarskih razgrajačev dokazala svojo nedolžnost za vedno, kajti zadeva je že zastarala. Ali pa ne povsem, kajti Jurček Cekuta je v Sarajevu hudo zbolel tudi zaradi spoznanja, da lahko tudi v državah, ki so zunaj finančnega nadzora EU, tekoči računi nenadoma izginejo. Celjski slikar, sodno dokazano povezan s skandinavsko orožarsko afero, se je zato strt in brez denarja vrnil v naročje matere domovine.
Ne bo vseeno, kje ga bomo točili gorivo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, ali bo treba res pazljivo izbirati črpalke, na katerih bomo točili gorivo, kako previdni moramo biti na plaži zaradi tatov, kaj se obeta Luki Dončiću v ligi NBA, kako smo preživeli dan s helikoptersko enoto Slovenske vojske, kakšne spomine ima Slavko Avsenik mlajši na svojega očeta… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
