Več sto migrantov je začelo s slovenske strani nenadoma pritiskati na avstrijsko mejo. Ko so se razmere zaostrile do vrelišča, je 600 avstrijskih policistov in 200 vojakov v polni opravi za obvladovanje množic postavilo neprebojen koridor in preprečilo migrantom prihod na avstrijska tla. To je bil le eden izmed treh scenarijev, ki so jih avstrijski varnostni organi danes na mejnem prehodu Špilje vadili na največji vaji obvladovanja migrantov na meji doslej. Vajo so poimenovali Pro Border (Za meje) in pojasnjevali, da brez zaščite meja nobena država ni več suverena. Na mejnem prehodu Špilje se je danes odvijal zaigran prizor obvladovanja migrantskih tokov. Notranji minister Herbert Kickl je pojasnil, da policija še zdaleč ni predstavila vseh ukrepov, za dejansko resno situacijo naj bi jih imeli na voljo še več.
Avstrijska policija je danes na ogled postavila svojo novo enoto za nadzor meje Puma, dogajanje na zemlji pa je bilo podkrepljeno s podporo helikopterjev, ki so na »krizno območje« dovažali okrepitve iz drugih delov države. S pol ure trajajočo vajo, za katero je Slovenija menila, da zaradi malo prehajanja nezakonitih migrantov ni potrebna, sta bila zelo zadovoljna ministrski dvojec svobodnjakov, notranji minister Herbert Kickl in obrambni minister Mario Kunasek. Naši severni sosedje so z njo hoteli poslati jasen signal, da se begunski val iz leta 2015 na avstrijski meji ne more več ponoviti in da upravljanje migracij na meji deluje. Za vajo so se po obrazložitvi podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja odločili zaradi dogajanja na balkanski migracijski poti.
»Tukaj se bo registriralo ljudi, če bo treba, pa se jih bo tudi vračalo v Slovenijo,« je po vaji dejal obrambni minister Kunasek. Kritiko, da avstrijska vlada s takšno vajo pretirava, čeprav nikjer ni povečanega prihoda migrantov, je notranji minister Kickl zavračal s prispodobo: »Tudi gasilci vadijo gašenje takrat, ko ni ognja.« Vendarle vsi niso bili podobnega mnenja. Parlamentarna stranka Neos se je pred mejnim prehodom Špilje zaradi razkazovanja moči varnostnih organov Slovencem opravičevala z velikim plakatom na manjšem tovornem vozilu. »Opravičujemo se slovenskim sodržavljanom in partnerjem. Skupna domovina Evropa – varujmo jo skupaj,« je pisalo v slovenskem jeziku.
Cerar in Janša: Vaja ni bila potrebna
Da vaja na slovensko-avstrijski meji ni potrebna, sta sedanes strinjala tako odhajajoči premier Miro Cerar kot prvak SDS Janez Janša. Medtem ko je prvi menil, da Slovenija ostaja varna in budna glede migracij in vzoren varuh schengenske meje s krepitvijo policijskega nadzora na slovensko-hrvaški meji, je prvak na volitvah zmagovite stranke malce sarkastično menil, da bi glede na razmere v Avstriji takšno vajo bolj potrebovali v okrožju Dunaja kot pa na meji s Slovenijo. Zavračanje avstrijskega razkazovanja moči pa ni bila edina točka strinjanja med slovenskimi politiki. Na posvetu pri premierju Cerarju, kjer so po Janševih besedah pregledali predvsem sklepe bližajočega se evropskega sveta, je vladala precejšnja podpora, da Slovenija predlagane sklepe o migracijah sprejme. »Zavedati se moramo, da je treba iskati rešitve pri strožjem nadzoru na zunanjih mejah EU,« je dejal Cerar in pristavil, da so se o tem strinjale tudi slovenske politične stranke.
EU želi pomoč mednarodnih organizacij
In kaj torej slovenske stranke podpirajo? Osnutke sklepov evropskega vrha so predstavniki komisije po nedeljskem mini vrhu šestnajstih držav članic sicer nemudoma dodelali in v njih odzrcalili prevladujoče vzdušje držav članic za krepitev nadzora na zunanjih evropskih mejah. Tako bo evropski svet predvidoma podprl vzpostavitev tako imenovanih platform za izkrcavanje migrantov zunaj EU, kamor bi pripeljali iz Sredozemskega morja rešene migrante. Na afriških tleh bi nato preverjali njihovo upravičenost do mednarodne zaščite, šele nato pa bi vse upravičene do azila pripeljali v EU.
Kje bi stali ti sprejemni centri za azilante, še ni jasno. Kot možne lokacije se najpogosteje omenjajo Tunizija, Maroko in Alžirija, Italija bi jih rada sicer videla še dlje od EU – in sicer južno od Libije. V vsakem primeru bi z vsemi državami bilo za postavitev takšnih centov treba skleniti dvostranske dogovore. Očitno sta pri vzpostavljanju tovrstnih postopkov pripravljena pomagati tudi Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Visoki komisariat za begunce ZN (UNHCR), ki naj bi v kratkem predstavila svoj predlog, na njihovo aktivno pomoč pa računajo tudi v Evropski uniji.
Cerar: Ukrep moratemeljiti na mednarodnem pravu
»Gre za enega izmed ukrepov, ki pa mora strogo temeljiti na mednarodnem pravu, zato si želimo, da bi se v postopke vključile tudi mednarodne organizacije za begunce,« je zamisel evropske komisije in več evropskih držav pojasnil Cerar. Na mini vrhu so evropski voditelji sicer zavrnili eno izmed možnosti, da bi že na evropska tla prispele migrante pripeljali v tovrstne centre v Afriko. Takšna rešitev namreč ne bi bila v skladu z mednarodnim in tudi evropskim pravom. Prvak SDS Janša je dodal, da so podoben ukrep triažnih centrov zunaj EU v stranki predlagali že pred tremi leti (madžarski premier Viktor Orban je to denimo storil pred dvema letoma, op. a.). »Težava je v tem, da se ne loči med begunci, kjer je evropska solidarnost potrebna, in ekonomsko migracijo, ki prevladuje,« je dejal Janša. Predlogi EU po njegovi oceni gredo zdaj v pravo smer, dvomi pa o hitrosti uvajanja teh rešitev.
Voditelji EU se bodo v četrtek in petek zavzeli še za okrepitev operacij proti tihotapcem ljudi v Libiji in drugod, zavezali se bodo tudi k finančni in siceršnji podpori vsem tranzitnim in izvornim državam migrantov za preprečevanje nezakonitih migracij. Da EU na prihajajočem vrhu ne bo dosegla preboja v reformi skupne azilantske politike, je vnovič napovedala nemška kanclerka Angela Merkel, preden se je odpravila na nočna pogajanja s koalicijskima partnericama CSU in SPD glede migracij. V tednu, ko mora svoji sestrski stranki CSU predstaviti neko zadovoljivo evropsko rešitev, ostajajo z evropskimi partnerji še vedno odprta vprašanja reforme dublinske uredbe.
