Približno sedemsto hrvaških zdravnikov iz združenja koncesionarjev primarnega zdravstvenega varstva je danes v več hrvaških mestih začelo belo stavko. Z njo izražajo nezadovoljstvo s predlogom novega zakona o zdravstvenem varstvu, ki ne bo popolnoma liberaliziral primarnega varstva.
Odločili so se, da bodo svoje delo opravljali v okviru strokovnih smernic hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO). To pomeni, da se vsakemu pacientu oziroma primeru posvetijo za približno dvajset minut. Tako lahko med delovnikom pregledajo največ štirideset ljudi na dan, kar je danes precej upočasnilo njihovo običajno povprečje, saj so zaradi pomanjkanja zdravnikov nekateri prisiljeni pregledati tudi več kot sto ljudi na dan. Pravijo, da so zaskrbljeni, ker se število uporabnikov zdravstvenega varstva povečuje, zdravniki pa se ne morejo kakovostno posvečati reševanju njihovih zdravstvenih težav.
Kljub temu, da so zdravniki v primarnem zdravstvenem varstvu upočasnili svoje delo, danes ni bilo videti večje gneče v njihovih čakalnicah. Kot so pojasnili v združenju, so bili pritiski na ordinacije manjši, ker so bili uporabniki zdravstvenega varstva obveščeni, da bodo v torek sprejemali nujne in akutne primere, ostale paciente pa bodo naročili za kasneje.
Trdijo, da bodo dolgoročne posledice katastrofalne
Zdravnike tišči predvsem to, da novi zakon ne predvideva popolne privatizacije ordinacij primarnega zdravstvenega varstva, temveč bo 25 odstotkov zdravnikov nadaljevalo svoje poslovanje v javnih zdravstvenih domovih. Poudarjajo, da pristojno ministrstvo ni prisluhnilo željam več kot 90 odstotkov zdravnikov, ki so pričakovali privatizacijo celotnega sistema primarnega zdravstvenega varstva. Med drugim so napovedali ustavno tožbo, ker ocenjujejo, da bodo diskriminirani tisti zdravniki primarnega varstva, ki ne bodo mogli skleniti samostojne pogodbe s HZZO, čeprav si želijo zasebne ordinacije.
Prepričani so, da bo imel predlog zakona dolgoročne katastrofalne posledice za hrvaški zdravstveni sistem, ki trpi zaradi vse bolj izraženega pomanjkanja zdravnikov. Navedli so, da je na Hrvaškem približno 2100 osebnih zdravnikov, kar je približno 60 odstotkov vseh potrebnih, čez pet let naj bi se jih upokojilo še približno 500. Mladi zdravniki, ki se odločajo za primarno varstvo, pa da niti približno ne morejo nadomestiti odhodov. Poleg zdravnikov v primarnem zdravstvenem varstvu na Hrvaškem primanjkuje tudi pediatrov in ginekologov, ki naj bi jih bilo 40 odstotkov manj, kot jih potrebujejo, so še poudarili zdravniki. Ministrstvo za zdravje so obtožili, da je zavrnilo vse njihove predloge zaradi »političnih razlogov«.
Minister zavrača kritike, podpira ga tudi del zdravnikov
Hrvaški minister za zdravstvo Milan Kujundžić ne pričakuje, da bo nezadovoljstvo pripeljalo do prave stavke, ker ocenjuje, da gre za manjše število nezadovoljnih zdravnikov, ki gledajo samo svoje osebne interese. Poudarja, da bodo z zakonom uporabnikom zdravstvenega varstva zagotovili kakovost in dostopnost medicinskih storitev tudi v prihodnje. Kujundžić je prepričan, da bodo z novim zakonom preprečili tudi morebitne manipulacije s tem, kdo bo lahko dobil koncesijo. O zasebnih praksah primarne zaščite naj bi v skladu s predlogom zaklona odločala regionalna samouprava v županijskih skupščinah.
Del bolnišničnih zdravnikov podpira ministra in trdi, da nezadovoljstvo zdravnikov koncesionarjev ni utemeljeno. Menijo, da bi zdravniki v primarnem varstvu morali predvsem okrepiti zaupanje svojih pacientov, namesto da bi jih množično prepošiljali v bolnišnice.
Predlog novega zakona je bil napovedan za obravnavo na današnji seji hrvaške vlade, iz združenja koncesionarjev pa so napovedali, da bodo med potekom seje protestirali pod oknom Banskih dvorov.
